Slovenka iz Italije … nazaj v mednarodno okolje (14)

Nakupovalne pustolovščine

Prejšnji teden sem pisala o podnebnih spremembah, ki so v Luksemburg sicer prinesle pozitivno spremembo neobičajno sončnega vremena. Tokrat pa bi omenila še negativno spremembo, ki jo je prekomerno sonce prineslo v moje življenje. Ker na oknu spalnice nimam prave zatemnitvene zavese, sem zadnje čase precej slabo spala. Tukaj na severovzhodu je sonce že zelo zgodaj dovolj visoko, da mi sije naravnost na vzglavnik.

Zato sem se odločila, da si bom kupila eno od tistih mask za oči, za katere sem nekoč mislila, da jih nosijo samo razvajenci v neumnih ameriških filmih. Toda dolgoletne izkušnje nizkocenovnih potovanj so me naučile, da ti taka maska lahko pride prav v raznolikih situacijah. Na primer ko prespiš na kavču sredi dnevne sobe v deljenem stanovanju. Ali ko se vso noč voziš z avtobusom in končno zadremaš ravno v trenutku, ko se začenja svitati.

Moj problem je bil v tem, da se mi ni niti sanjalo, kje v Luksemburgu bi lahko prodajali tovrstne pripomočke. Potem pa sem se spomnila na ogromni supermarket, za katerega se je marsikomu od kolegov praktikantov zdelo, da zamujam največjo luksemburško turistično atrakcijo, ker nisem še nikoli stopila vanj.

Gre za veleblagovnico francoske verige Auchan, ki stoji nedaleč od parlamenta in kjer lahko po besedah enega od kolegov “najdeš karkoli, vendar moraš imeti na razpolago vsaj tri ure prostega časa, saj se lahko tam notri dobesedno izgubiš”. Zdaj lahko potrdim, da je njegov opis posrečen: luksemburški Auchan ima dve nadstropji, vsako zaseda ogromno površino z več oddelki, od jestvin do oblačil, kozmetike, vsega za dom in vrt … Razlog, da večina praktikantov nakupuje tam, so relativno ugodne ocene v primerjavi z drugimi luksemburškimi trgovinami. Na žalost pa sem pred kratkim od ukrajinskega kolega izvedela, da Ukrajina poziva k bojkotiranju Auchana, ker se podjetje ob izbruhu vojne ni umaknilo iz Rusije po zgledu mnogih drugih. To bi me lahko vodilo v še eno resno razmišljanje o moralnem ravnanju in o tem, koliko lahko posameznikova dejanja pripomorejo h kakemu večjemu premiku v svetu, vendar bom danes raje ostala pri svoji nakupovalni izkušnji.

V Auchanu sem nejevoljna in neprespana prehodila vse hodnike, preden sem na oddelku z oblačili končno naletela na komplete spalnih srajc s pisanimi maskami za oči. Resno sem razmišljala o tem, da bi si kupila kar vse skupaj, toda nazadnje sem se opogumila in ustavila prodajalko, ki se je ravnokar peljala mimo. Peljala, ja: prodajalka je bila na rolerjih, kar pomaga ustvariti predstavo o tem, kako velik je supermarket. Pokazala sem na maske in jo vprašala, ali jih je mogoče kupiti tudi posamezno, brez pižame. Govorila sem angleško, saj so mi blagajničarke že prevečkrat zlomile srce, ko so na mojo polomljeno francoščino odgovorile v angleščini. Tokrat pa se je zgodilo obratno: prodajalka me je v francoščini in s kretnjami napotila na oddelek s pripomočki za potovanja. S svojim zelo nefrancoskim r-jem sem odvrnila “merci”, na drugi strani nadstropja končno našla, kar sem iskala, in med dolgo vrsto na blagajni razmišljala, da se nikoli več ne vrnem nakupovat v ta labirint.

Kulturni šok – po definiciji z Wikipedije – označuje občutke, kot sta presenečenje in zmedenost, ki ju ljudje občutijo, ko začnejo delovati znotraj popolnoma drugačnega kulturnega ali socialnega okolja. In če obstaja kraj, kjer se kulturnemu šoku ne moreš izogniti, potem je to zagotovo obisk tujega supermarketa. V Španiji sem nekoč nehote kupila trdo kuhana jajca namesto svežih, tu sem namesto mleka kupila tetrapak s tekočim jogurtom. Izdelki, ki jih doma prepoznaš po barvi embalaže in pograbiš kar na slepo, so v tujini seveda drugih znamk, zaradi česar se moraš lotiti branja nalepk … Kar je v kraju, kjer ne razumeš lokalnih jezikov, precejšen izziv. Šokantne so lahko tudi razlike v ceni. Najhuje pa je, ko določenih izdelkov sploh ne najdeš. Ker pa ob selitvi na tuje v mojih kovčkih ni dovolj prostora za kaj več od nekaj zavojčkov italijanske kave, sem se naučila to sprejeti.