Skavtski stil življenja ima še marsikaj povedati svetu
V sredo, 1. maja, je v Gabrjah potekalo tradicionalno srečanje skavtov ob praznovanju zavetnika sv. Jurija, ko v svojo sredo sprejemamo nove člane, ki izrekajo svojo skavtsko obljubo.
Letošnje Jurjevanje je bilo posebno, ker smo nanj povabili novega goriškega nadškofa Carla Roberta Mario Redaellija, ki se je prijazno odzval našemu vabilu in za nas maševal skupaj s tajnikom g. Brunom in dekanom g. Karlom Bolčino. Nadškof je že na začetku pozdravil skavte s temi besedami: “Dragi bratje in sestre. Me zelo veseli, da sem danes z vami. Mnogo sem slišal o vašem vzgojnem delu in ga zelo cenim. Z božjo pomočjo vam želim, da bi to delo še naprej uspevalo in bogatilo vso našo katoliško skupnost”. Mašo, ki smo jo skavti oblikovali s petjem, branjem, prošnjami in zahvalami, je nadškof obogatil s homilijo; v njej je poudaril pomembno vlogo skavtizma kot uresničevalca tistih postavk, ki so bile po volji Boga človeku darovane že ob stvarjenju, ko je bilo stvarstvo dano v oskrbo, ne le v uporabo, kar danes velikokrat pozabljamo. Msgr. Redaelli je ob koncu maše blagoslovil skavtske rute in simbole ter spodbudil zbrane skavte, da svoje delo nadaljujejo, kljub težavam in nenaklonjenim časom. Po maši je sledil obred obljub. Na njem sta s svojim govorom nova načelnika – Nasmejana puma in Iznajdljivi gams – poudarila situacijo, s katero se goriški del SZSO trenutno spopada: “V SZSO – Gorica se spopadamo s težkimi časi, kjer se vedno manj mladih odloča za voditeljstvo ob zaključku svoje formativne poti v organizaciji in smo zato prisiljeni delovati z okrnjenimi močmi. Rada bi položila na srce dejstvo, da se nama zdijo skavtski stil življenja in njegovi vzgojni principi za današnji čas še kako dragoceni in pomembni ne le za posameznika, ampak tudi za družbo, saj v času, ko individualizem, povzpetništvo in nepoštenost premikajo vajeti družbe, skavtske vrednote lahko predstavljajo trdno alternativo za boljšo prihodnost mladih in posledično celotnega družbenega tkiva”. Nato sta svojo pozornost namenila starejšim skavtom in jih povabila, naj razmislijo o tem, da bi tudi tisti, ki trenutno niso več aktivni, pristopili in razširili skavtsko skupnost, da bodo lahko voditelji, ki delajo na terenu s fanti in dekleti, kos večjim organizacijskim bremenom, ki so za tako pisano organizacijo na dnevnem redu. Svoj govor sta sklenila z željo, “da bo počasi skavtska organizacija postala res alternativna oblika vzgoje, kjer postaja zvestoba Bogu in skavtskim načelom pomoč pri odločanju o lastnem življenju, saj je skavt nič drugega kot človek, ki je sposoben svobodnih in odgovornih izbir. Kar zveni banalno, a, če pogledamo družbo, ki nas obdaja, bomo takoj opazili, da je to velika dragocenost”. Govoru je sledil pomemben trenutek – obljuba, kjer je letos samo osem novincev, iz veje izvidnikov in vodnic (najmlajša veja volčičev in volkuljic, ki je zaradi omenjenih težav s številom voditeljev z delovanjem štartala kasneje, bo svoje obljube imela ob drugi priložnosti) pred načelnikoma obljubilo zvestobo Bogu in domovini ter skavtskim zakonom. Vsi zbrani skavti smo nato obnovili svojo skavtsko obljubo in s pesmijo zaključili uradni del Jurjevanja. Nadškof se je med nami zadržal še nekaj časa v prijetnem in sproščenem kramljanju z zbranimi skavti, starši in prijatelji, program pa se je nadaljeval z igrami, kjer so se zbrani preizkusili v različnih spretnostih in tekmovali med sabo na osmih postojankah. S kosilom in tradicionalno skavtsko pašto, za katero se za pomoč zahvaljujemo Branku Černicu ter družini Devetak in vsem “starim” skavtom, ki so priskočili na pomoč, se je srečanje končalo z vzpodbudnimi mislimi in ugotovitvami, da ima danes skavtski način vzgoje in predvsem skavtski stil življenja svetu še marsikaj povedati, zato se izplača vlagati vanj.
DB
