Sergio Tavčar o pionirskih časih TV Koper-Capodistria v sosednjih Miljah
S kolegoma-prijateljema Tommasom Maniàjem in Ardenom Stancichem o razburljivi in še živi izkušnji
Trije mušketirji športne redakcije italijanskega programa TV Koper so za dobri dve uri zabavali in priklenili na sedeže poslušalstvo, ki je prišlo v miljsko knjižnico na nedavno predstavitev knjige I Pionieri (Pionirji), svojskega “javnega dnevnika” Sergia Tavčarja od prvih začetkov do zlate in srebrne dobe italijanske televizije manjšine čez mejo. Knjiga v založbi videmske BEE (Bottega Errante Edizioni) ima pomenljiv podnaslov: Neverjetne zgodbe televizije ob meji. Športni časnikar (1950) in znan komentator na obeh straneh meje je v značilnem slogu pričaral izvirno in udarniško, nekonformistično in občuteno držo medijskega kolektiva, nekakšne renesančne botteghe d’arte talentov, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja navdušila vse športne ljubitelje po polotoku vse do viška in konca “neslavne” avanture z Berlusconijevim Fininvestom, ko je koprski studio postal prva italijanska športna TV.
Po uvodu prirediteljev, predsednice DSMO Kiljan Ferluga Fiorelle Benčič in ravnatelja občinske knjižnice E. Guglia Nicola Soie (moderator Davorin Devetak je omenil še odgovorno urednico italijanskega programa TV Koper-Capodistria Moniko Bertok), sta se pridružila v pogovor še Tavčarjeva aktivna kolega in prijatelja italijanske koprske športne redakcije, dobro znana Arden Stancich (letnik 1966, po rodu z Reke) in Tommaso Manià (letnik 1975 iz Tržiča), ki jima je bil Sergio mentor.
Zapisovalec srečanja je bil le priča pravemu ognjemetu anekdot, poklonov, iskrivih spominov in ironičnih dovtipov, posrečenih portretov, zgodovinskih in socioloških analiz tako medijskega kot družbenega in večnarodnega konteksta povojne Jugoslavije. Nekdanja Jugoslovanska radiotelevizija (JRT) je bila vključena v Evropsko radiodifuzno zvezo EBU in TV Koper kot del TV Ljubljana je imela dostop do vseh evrovizijskih povezav in poročanj s svetovnih prvenstev, olimpijskih iger in mednarodnih tekem.
Vse to je zelo ekspresivno opisano v najnovejši Tavčarjevi knjigi, v kateri so tudi dragoceni ekskurzi o občutljivih temah, ki zadevajo Balkan in Vzhodno Evropo. O teh je Tavčar odkrito in pogumno spregovoril tudi v Miljah, o izkušnji s kolegi komentatorji iz Kosova, o baltskih republikah (poglavje o Talinu) po razkroju Sovjetske zveze, o ruskem napadu Ukrajine. Bil je resnicoljuben, nič kaj politično korekten, zato bi ga bilo vredno poslušati tudi o teh “nešportnih” in tako perečih zadevah zaradi njegovega edinstvenega znanja in izkušnje na posebnem srečanju.
Knjiga, v italijanščini, ima odliko, da ob dopadljivem in duhovitem pripovedovanju predstavlja pravi vir informacij iz prve roke, tudi strokovnih in tehničnih, človeka, ki je začel kariero v kontejnerjih, ko so gradili nove televizijske studie na travniku zraven radia, in ki je doživel tehnološke in organizacijske inovacije, od katodnih ekranov in okornih analognih, snemalnih in montažnih naprav do prefinjenih digitalnih. To bi bilo vredno posloveniti, da bi lahko tudi slovenski bralec bral o ne vedno idealnih odnosih med matično osrednjo TV hišo in regionalnim primorskim sedežem, pa tudi o izvirni zgodbi o medijskem uspehu v evropskem merilu, kar bi bilo poučno tudi za strokovnjake in študente FDV-ja. Tavčar sugestivno obnovi vse faze od prvega rodu ustanoviteljev, nekdanjih partizanov Dušana Fortiča in Slavka Prijona, do starejših kolegov Bruna Petralija, Ferdija Vidmarja in tržaškega vrstnika Sandra Vidriha in nazadnje do slovitih kolegov iz Italije Giannija Cerquetija, Massima Marianelle, Sandra Piccininija, Franca Ligasa, Guida Mede in seveda Dana Petersona.
Po “slovenskih” delih Jadran 25, ki ga je napisal z Brankom Lakovičem (2002), in 40 let boja in zadoščenja. Kratka zgodovina Poletove košarke (2008) se je Tavčar uveljavil v Italiji s “samoizdatom” La Jugoslavia, il basket e un telecronista (2010), Lo sport e il confine del mondo (z Marcom Ballestraccijem leta 2019), s prejšnjo uspešnico L’uomo che raccontava il basket (2022) in zadnjo I Pionieri (2024). V Miljah je napovedal, da je založbi BEE ravnokar oddal rokopis nove knjige o NBA, ki bo izšla v novem letu. Zaradi avtorjevih znanih samoniklih kritičnih pogledov na prvo ameriško košarkarsko ligo je seveda veliko zanimanje za nov založniško-ustvarjalni podvig.
