Se mar rojeva kaj novega?
Zadnji tedni, ob s športnega vidika najbolj izraziti poletni suši, so vzpodbudili razmišljanje o dveh zanimivih pojavih. Zelo razširjeni in priljubljeni so v tem obdobju raznorazni vaški turnirji v nogometu 7 proti 7, v sklopu tega pa ima vse bolj pomembno mesto ženski nogomet.
Najprej o širšem okviru teh športno-rekreativnih tekmovanj. Gre v bistvu za turnirje, ki jih posamezna društva in ustanove organizirajo v dobi trajanja vaškega praznika oziroma poletne šagre. Številni so tako na Tržaškem kot na Goriškem in zaposlujejo res veliko nogometašev, ki si tako vsaj še ves junij ne privoščijo pravega odklopa od večerne športne dejavnosti. Veliko je na teh manifestacijah sicer tudi športnikov, ki se praviloma ukvarjajo z drugimi panogami. Ne boste verjeli, nekateri so res odlični, neuki gledalci bi na primer sploh ne opazili, da je Vasilij Kante, steber Sloge Tabor, odbojkar med nogometaši. Nogomet je pač všeč vsem in je ljudska igra. Za marsikaterega športnika (veliko je tudi veteranov oziroma čistih ljubiteljev) je to obdobje turnirjev sploh najbolj prijetno v letu, saj je rezultat v bistvu postranskega pomena (toda ne za vse!) in v ospredju je predvsem družabni vidik. Spontano igranje z nasmehom na ustih in na koncu tekme v vročih večerih obvezno hladno pivo pri bližnjem šanku. Zloglasna “coppa banco”, ki ne sme manjkati, je navsezadnje dodaten izziv.
Odborniki nogometnih klubov na vprašanje, ali niso že naveličani dolge sezone dela, pa si naprtijo še to breme, odgovarjajo, da jim je konec koncev biti v društvu in ob igrišču lepo, poleg tega pa z organizacijo šagre in turnirja pride v blagajno nekaj koristnih finančnih sredstev. Ob tem pa je v teh junijskih večerih v športnih centrih moč navezati stike s kakim igralcem in ga morebiti privabiti za naslednjo sezono. Skratka, režim teh turnirjev navsezadnje ustreza vsem.
V oči pa bodeta zlasti navdušenje in vztrajnost deklet. Veliko omenjenih tekmovanj ima konkurenci, razdeljeni po spolu, zanimanje za ženske turnirje pa je čedalje večje. Če se ne motimo, so za tovrstno dejavnost dale povod nekatere zgodovinske skupine nogometašic. Na Goriškem je stvar v malodane vseh vaseh zelo vraščena in občutena že vrsto desetletij, na Tržaškem pa so ledino menda orale članice dolinske ekipe Bum Bum Lady, medtem ko v zadnjih letih zelo organizirano delujejo zlasti raketke iz Gorjanskega. Turnirjev je vse več, nekatere postave se za redne treninge že srečujejo tudi pozimi. Da se mar ne rojeva kaj novega v bolj resni obliki?
Nekaj pravih igralk nogometa naše zamejstvo sicer premore, združujejo pa se zlasti okoli učitelja in trenerja Maria Adamiča, ki vodi ekipe društva San Marco Sistiana, pa tudi pri goriških klubih. Verjamemo, da število nogometašic rase, če sodimo po kakovosti prikazane igre na poletnih turnirjih (ki se jih udeležujejo odbojkarice, smučarke, košarkarice itd.), pa bomo počasi računali na pravo gibanje. Ni namreč zanemarljivo, da je zraven veliko mladih, komaj dvajsetletnic.
HC
