Refleksija o sodobni slovenski zgodovini
DSI Predstavitev najnovejše knjige Dimitrija Rupla Dobri nameni
Nekdanji zunanji minister RS in diplomat dr. Dimitrij Rupel je eden glavnih akterjev slovenske demokratizacije in osamosvojitve. V svoji najnovejši knjigi govori o svoji življenjski poti ter o delovanju na kulturnem, političnem in zlasti diplomatskem področju. Tako je predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj na kulturnem večeru DSI, ki je v Peterlinovi dvorani potekal v ponedeljek, 4. maja, označil tokratnega gosta in napovedal predstavitev njegove knjige. Delo Dobri nameni, ki je pri Slovenski matici izšlo ob avtorjevem 80. rojstnem dnevu, je tudi refleksija o sodobni slovenski zgodovini, je še dodal Brecelj. Na dogodku se je z avtorjem Dimitrijem Ruplom pogovarjala tajnica in urednica Slovenske matice Ignacija Fridl Jarc.
Knjiga Dobri nameni je že četrta knjiga, ki jo je Dimitrij Rupel izdal pri Slovenski matici, je uvodoma povedala moderatorka Fridl Jarc. Delo vsebuje kar štiri oz. pet knjig, to so Porušeno Gradišče, Osamosvojitev, Zunanja politika 2022–2025 in Vlom, pa še razmišljanje z naslovom Lustracija ali sprava. To je knjiga, ki jo je mogoče brati na več načinov in ponuja uvid v ozadje ključnih trenutkov novejše zgodovine ter vabi bralca k razmisleku, je še dodala urednica izdaje.
“Mnogi Slovenci in slovenski voditelji, intelektualci, pisatelji in kulturniki so imeli veliko dobrih namenov. Jaz pa govorim o treh generacijah slovenskih voditeljev,” je uvodoma povedal Rupel, ki te tri generacije voditeljev z dobrimi nameni razdeli na prvo generacijo iz 19. stoletja, na drugo, revolucionarno generacijo od leta 1943 do 90. let ter tretjo, ki jo poimenuje velika generacija, ki je postavila slovensko državo in konkretizirala temelje, o katerih so mnogi Slovenci pred tem samo sanjali. Poleg Pučnika, Bučarja, Janše in še koga se v to generacijo, ki je hotela stvari nekoliko drugače, kot so si želeli predniki, vključuje tudi sam. “Ne izključujem, da so nekateri komunisti imeli tudi dobre namene, vendar so se ti dobri nameni potem malo spremenili.” V nadaljevanju je avtor podrobneje spregovoril o posameznih poglavjih. V prvem, je pojasnil, predstavlja svojo travmo. Tu govori o svojem otroštvu, ki ga opiše kot relativno sladkega, hkrati pa tudi pomenljivega, saj je že v zgodnjih mladih letih, zaradi okoliščin, ki so ga obdajale, začel nekoliko globlje razmišljati o življenju. V nadaljevanju je spregovoril o svoji študijski poti in izkušnjah ter o začetkih politike. Deloval je tudi v uredništvih več revij, in sicer kot odgovorni urednik Tribune (1968–1969), nato revije Problemi (1970–1971) ter med letoma 1984 in 1987 še Nove revije. Bil je zunanji minister v času vlade Lojzeta Peterleta, to se pravi, da je bil prvi zunanji minister samostojne Slovenije. “Takrat je bila neka specifična zgodovinska situacija, ko je marsikaj razpadalo, drugo pa nastajalo,” je o tistem obdobju povedal Dimitrij Rupel. Beseda je nato tekla o razpadu DEMOSA. Rupel je dejal, da so bili med strankami, ki so sestavljale DEMOS, nekateri konflikti; skregani so sicer bili okoli konceptov lastnine in privatizacije. “Nekateri so bili mnenja, da je treba čakati za osamosvojitev, češ, da ima prednost prevzem tovarn in podjetij. Potem pa smo se odločili, da nadaljujemo, in smo začeli kupovati orožje. Tisto orožje nam je pomagalo, da smo naredili resen vtis na jugoslovansko državo, ki se je navalila na Slovenijo.”
Nazadnje je gost večera spregovoril še o lustraciji in spravi. Sam je mnenja, da sprave med dvema stranema v Sloveniji nikoli ni bilo. “Mi nismo nikoli imeli možnosti se z nikomer spraviti,” je poudaril in dodal, da je danes sprava možna samo, če se bomo zgledovali po drugih narodih. “Ne moremo dovoliti notranjih bojev take vrste, kot smo jim priče. Na nek način se moramo sprijazniti s tem, da imamo svojo državo, da je Jugoslavija preteklost, o kateri lahko z vsem spoštovanjem govorimo, dati pa moramo prednost osamosvojitvi. Mi si moramo določene stvari priznati in določene stvari povedati,” je sklenil Dimitrij Rupel.
