Pri Boru bi spet radi ponujali kraljico športov
V petek, 4. maja, je bil na atletskem stadionu “Draghicchio” na Kolonji pri Trstu športni dan vseh slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem. Profesorji, ki so spremljali svoje dijakinje in dijake na tekmovanju, ne pomnijo, da bi v zadnjih letih na ravni nižjih šol kdaj sploh potekala tovrstna prireditev. Športna šola Trst organizira že polna tri desetletja osnovnošolsko olimpijado, poklicni zavod Jožef Stefan je zadnja leta večkrat priredil športni dan za višješolce, tako celovito tekmovanje za vmesno starostno obdobje pa smo pogrešali. Za novo pobudo so poskrbeli Športno združenje Bor, njegova atletska sekcija in Športna šola Trst pod pokroviteljstvom Sklada Libera in Zore Polojaz. Borova uprava je ob tej priložnosti zbrala uigrano skupino kakih 30 prostovoljcev, med katerimi je bilo ravno veliko nekdanjih tekmovalcev Atletskega kluba. Pestrega tekmovalnega jutra se je ob lepem vremenu udeležilo skoraj 400 mladostnikov. Zastopali so šole Bartol od Svetega Ivana in s Katinare, Cankar od Svetega Jakoba, Gruden iz Nabrežine, Kosovel z Opčin in s Proseka ter Gregorčič iz Doline. Malodane vsi udeleženci so se pomerili v teku na 60 metrov, v skoku v daljino in v metu tako imenovanega vorteksa, 120 gramov težkega atletskega orodja, ki ga uporabljajo na tekmah v mladinskih kategorijah. Vtis smo imeli, da vsi pristopajo zelo navdušeno in zagnano, novost je bila očitno dobrodošla, merjenje moči z vrstniki iz drugih šol pa je dijakinje in dijake, kot kaže, posebej motiviralo. Boj za kolajne je navsezadnje vedno nekaj očarljivega. Pa še nekateri rezultati so bili po mnenju izvedencev spoštovanja vredni, saj so prišli šolarji na tekmo v bistvu nepripravljeni, tehnike posameznih disciplin razumljivo praktično sploh ne obvladajo.
Vodstvo osrednjega tržaškega mestnega športnega društva je tekmovanje med drugim organiziralo z namenom, da bi preverilo zanimanje za kraljico športov med današnjo mladino. Atletski klub Bor je v zadnjem desetletju v bistvu prenehal s svojim delovanjem, nova uprava ŠZ Bor pa si prizadeva, da bi atletski odsek ponovno obudili oziroma okrepili, saj ocenjujejo, da dopolnjuje sedanjo ponudbo in je med drugim pomemben tudi z vidika splošne gibalne vzgoje za otroke in najstnike. Na Kolonji so poleg ostalih za delo spet poprijeli ljudje, ki predstavljajo zgodovinski spomin Borove atletike, od Bruna Križmana do Vojka Cesarja, od Duška Švaba do Fabia Ruzzierja, od Loredane Kralj do Irene Tavčar in še bi lahko naštevali. Nekateri izmed teh bi mogoče še bili motivirani za upravljanje atletske sekcije in dejavnost v njej, pozitivno pa je, da smo videli tudi precej mlajših obrazov, ki so rade volje prišli pomagat. Tudi iz krajših neobvezujočih pogovorov z dijakinjami in dijaki na prizorišču pa je izhajalo, da določeno zanimanje za atletiko, ki je vendarle fascinanten šport, tudi v zamejstvu obstaja. Le da ni te panoge zadnja leta nihče ponujal, tako da so v ospredju drugi športi. Atletika je res garaški, celo težaški individualen šport, če se v klubu zbere primerna skupina, ki dovoljuje tudi ekipno treniranje, pa je lahko v resnici zelo zanimiva in tudi zabavna. Pri zamisli bi torej mogoče kazalo vztrajati.
HC
Atletika garaška, a lepa telesna dejavnost
