Premierjeve težave in besnenje nad KPK
Teden v matični domovini
Sodni dnevi, o katerih ste lahko prebirali v zadnji izdaji, so se nadaljevali tudi minuli teden. Poleg predkazenskega postopka na sodišču proti premierju Robertu Golobu potekata tudi dva postopka, ki ju vodi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). V prvem komisija preiskuje Golobovo domnevno nedopustno vmešavanje v delo policije, česar ga obtožuje nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Drugi postopek pa se vrti okoli premierjevega dopustovanja pri poslovnežu Tomažu Subotiču. Golob in njegova sedanja žena sta večkrat dopustovala v Subotičevi hiši v hrvaškem kraju Karigador, poslovnež pa je bil nato imenovan v sveta Splošne bolnišnice Celje in Psihiatrične klinike Ljubljana. Do Subotičevega imenovanja v svet ljubljanske psihiatrične klinike je denimo prišlo le štiri dni po premierjevi nočitvi v Karigadorju. Golob, ki očitke nepravilnosti v obeh primerih zavrača, se kljub poznanstvu na vladnem glasovanju o imenovanju poslovneža ni izločil.
Postopek pred KPK v obeh zadevah še ni končan, komisija pa je minuli teden izdala vmesna osnutka ugotovitev. V zadevi Karigador je navedla, da se je premier z glasovanjem za Subotičevi imenovanji znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo navzkrižje interesov. V zadevi Bobnar pa je KPK v osnutku spremenila izrek in po besedah Golobovega odvetnika Stojana Zdolška sum kršitve integritete skrčila na dve SMS-sporočili. Po odvetnikovih besedah je premier v sporočilih takratni ministrici Bobnar zapisal, da je resno zaskrbljen nad kadrovsko sliko v policiji in da se dogovor ni izvršil.
Ob objavi osnutkov so od ljudi blizu premierja prišle številne kritične izjave na račun komisije. Golobov odvetnik Zdolšek je med drugim dejal, da gre za “nepotreben” postopek, Gibanje Svoboda je v odzivu navedlo, da “želijo biti nekatere institucije nad zakoni”, pojavljale so se tudi ocene, da KPK posega na vladno področje. Predsednik KPK Robert Šumi se je na Goloba obrnil z javnim pismom, v katerem ga je pozval k zavzemanju, da se komunikacija vrne na spoštljivo raven. Opozoril je, da Zdolškova izjava “škodi pravni državi in spodjeda zaupanje v njeno delovanje in delovanje neodvisnih institucij”. Poudaril je pravilnost dela KPK in opozoril, da se “napadi, diskreditacije, posmehovanja in manipulacije posameznikov in medijev” iz Golobovega kroga v zadnjem času stopnjujejo prek meje dopustnega. Odgovor je prispel iz premierjevega kabineta, kjer so dejali, da so Šumijevi očitki v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem. Ob tem so izrekli več kritik na račun dela KPK.
Komisija za preprečevanje korupcije je tako kot kako sodišče in drugi preiskovalni organi pogosto deležna kritik in diskreditacij. Te so predvsem pogoste, ko preiskuje politike. Prihajajo z obeh političnih polov in žal ni nič kaj presenetljivo, da jih slišimo tudi iz tiste strani, ki je pred volitvami poudarjala pomembnost neodvisnih institucij.
Medtem se premika tudi pri kupovanju dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Po uspešno izvedenem drugem razpisu je po razkritjih več nenavadnih okoliščin in obtožb o prikrojenem razpisu KPK zahtevala revizijo postopka nabave. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo minuli teden zavrnila kot neutemeljen in tako gre nakup dveh helikopterjev naprej. Generalni direktor policije Damjan Petrič je v ponedeljek s proizvajalcem Leonardo podpisal pogodbo.
Skočimo še na referendumsko področje. Delavska koalicija je začela zbirati 40.000 podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi. Zbrati jih mora do 11. novembra. Medtem pa je jasno, da bomo imeli še en referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Minuli teden je skupina pod vodstvom Aleša Primca v državni zbor vložila več kot 46.000 podpisov za razpis tega referenduma. Pobudniki bi radi videli, da se ga izvede hkrati s parlamentarnimi volitvami prihodnjo pomlad. Vendar so koalicijske stranke, ki imajo v parlamentu večino, navedle, da bi lahko o zakonu glasovali že konec novembra. Na prejšnjem referendumu je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja podprlo 55 odstotkov volilcev.
