Predsednica znova v slepi ulici, stranke pa z mislimi že pri volitvah

Teden v matični domovini

V enem od zadnjih tedenskih pregledov smo predsednici republike Nataši Pirc Musar zaželeli srečo pri kadrovskih potezah. Naša lepa želja se ni uresničila, saj je predsednica minuli teden dobila kar dve košarici. Najprej je v vodo padel njen predlog ekonomista Simona Savška za guvernerja Banke Slovenije. Podporo so mu odrekli v največji stranki Gibanje Svoboda. Vodja poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič je dejala, da Savšku primanjkuje vodstvenih izkušenj za vodenje velikih sistemov, kot je Banka Slovenije. Ob tem je dodala, da je tako stališče celotne koalicije.

Savškova kandidatura brez podpore koalicije nima možnosti za uspeh. Predsednica bi sicer lahko poskusila srečo in ga kljub temu predlagala poslancem, a bi skoraj zagotovo bil zavrnjen. Ob vnovičnih težavah je portal N1 Slovenija poročal o namigih, da Nataša Pirc Musar novega imena za guvernerja v tem mandatu sploh ne bo več ponudila, če ji ne bo uspelo pridobiti dovolj podpore za Savška. Tako bi do druge polovice leta 2026 Banko Slovenije vodil njen viceguverner Primož Dolenc, ki pa nima glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke. Saga z izbiro guvernerja slovenske centralne banke se vleče že od lanske jeseni. Predsednica Pirc Musar je predlagala že vrsto kandidatov, ki pa so jih v koalicijskih strankah vse po vrsti zavrnili. Koalicija namreč vztraja pri kandidaturi državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec. Predsednica je dala jasno vedeti, da je ne namerava predlagati.

Druga košarica je v predsedniško palačo priromala v sredo, kandidatka za novo varuhinjo človekovih pravic Dijana Možina Zupanc v državnem zboru ni prejela zadostne dvotretjinske podpore. Zmanjkalo ji je sedem glasov z opozicijske strani. Že pred glasovanjem je bilo sicer jasno, da Možina Zupanc med poslanci nima zadostne podpore.

Ker nas naslednje leto čakajo parlamentarne volitve, je že kar nekaj časa temu primerno tudi dogajanje na politični sceni. Minuli teden smo bili priča številnim pripravljalnim manevrom strank, ki skušajo izboljšati svoje položaje pred volitvami. V Novi Sloveniji so tako napovedali, da bodo pred volitvami menjali predsednika. V stranki so se v petek na predlog predsednika Mateja Tonina odločili, da bodo septembra izvedli volilni kongres. Tonin, ki NSi vodi od leta 2018, je sporočil, da ne bo kandidiral za predsednika. Razlog za umik je v njegovi izjavi po volitvah leta 2022, da Nova Slovenija ne bo več šla v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša. Uresničevanje take obljube je postajalo vedno težje, organi stranke pa so naposled sklenili, da je NSi pripravljena sodelovati z vsemi. “Po takšni razpravi mora vsak razumen politik potegniti določene konsekvence,” je dejal Tonin. Favorita za njegovega naslednika sta dosedanja podpredsednika NSi Janez Cigler Kralj in Jernej Vrtovec.

V predvolilnih manevrih smo videli tudi zeleno-rdeče povezovanje strank. Predstavniki vladne Levice in zunajparlamentarne stranke Vesna so podpisali namero o sodelovanju, ki predvideva skupen nastop na parlamentarnih volitvah. Načrtujejo skupno kandidatno listo, podroben okvir sodelovanja pa bodo pripravili v naslednjih mesecih. Stranki sta poudarili, da želita skupaj graditi zeleno-levo koalicijo prihodnosti, ki se bo borila za socialno državo, dostojno življenje ljudi in ohranjanje narave za prihodnje generacije. Svojo ekipo je okrepil tudi Anže Logar. Njegovi stranki Demokrati se bo konec meseca priključila zunajparlamentarna stranka Konkretno. Ta je pred zadnjimi volitvami nastala z združitvijo SMC pod vodstvom Zdravka Počivalška in Gospodarsko aktivne stranke (GAS) takratnega predsednika državnega sveta Alojza Kovšce.

Medtem pa se je vlada zapletla v vojno s prodajalci goriva, še posebej Petrolom. Verjetno ste že opazili, da je gorivo na črpalkah ob avtocestah dražje kot na bencinskih servisih v mestih in ob navadnih cestah. Vlada je namreč doslej cene goriva regulirala samo izven avtocestnega omrežja. Ukrep pa je sedaj razširila na čisto vse bencinske servise po državi. Marže trgovcev so pri tem ostale pri slabih desetih centih za vsak prodan liter. Črpalke na avtocestnih postajališčih pri nas imajo naftni trgovci MOL, Shell Adria in Petrol. Ta se je na vladno potezo odzval z ogorčenjem, njegovi predstavniki pa so dejali, da z regulacijo cen ob avtocestah pridobivajo le tuji vozniki, ki se vozijo čez Slovenijo. Ob tem so napovedali zaustavitev vseh vlaganj v Sloveniji, zamrznitev vseh sponzorstev in celo zapiranje črpalk, ki ne prinašajo dobička.