Prelepi mesec maj se Mariji na čast odeva z opojno dišečim cvetjem
Deveta številka otroške revije Pastirček v 80. letniku
“Rožni gaj, livada, v cvet odeta, / travnik – sami šmarnični oltarji! / Sredi njih Marija v zlati zarji / čaka nas vsa lepa, čista, sveta.”
Tako je svojo ljubezen do nebeške Matere razlila naša draga pesnica Ljubka Šorli v zadnji kitici pesmi Njej, Najlepši, ki ob ilustraciji Danile Komjanc uvaja vsebino devete, majniške, predzadnje številke Pastirčka v letošnjem jubilejnem 80. letu izhajanja te otrokom priljubljene revije. V urednikovi beležki Marijan Markežič opozarja bralce, da tudi letos Mati Marija z vsakoletnimi šmarnicami vabi svoje male in velike otroke na vesela srečanja v cerkvah in ob kapelicah. Koliko otrok se nas je v davnih časih zbiralo tudi v goriški svetoivanski cerkvi pri teh majniških pobožnostih, na katera smo komaj čakali. Doma in v šolskih učilnicah smo postavljali Marijine oltarčke in skrbno pazili, da je bilo na njih zmeraj sveže cvetje. Zdaj pa je vse drugače, kot da bi bile šmarnice nekaj preživetega, kar ne spada več v današnji vsakdan … S Pastirčkovih strani pa še veje nekdanje ozračje, saj njegova sodelavka Nada Petaros v rubriki Ustvarjajmo skupaj prikazuje otrokom, kako lahko iz lepenke izdelajo svojo kapelico in vanjo postavijo kipec ali sliko naše dobre nebeške Matere. Prav njo opevajo mile, ljubezni polne slovenske majniške pesmi, ki se oglašajo na naših korih, tudi pri slovesnih mašah, ko otroci prvič prejmejo Jezusa v svoja srca pod podobo kruha pri prvem sv. obhajilu. V tem čarobnem mesecu veliko mladih potrjuje svojo pripadnost Kristusu pri sv. birmi.
Pravo zahvalo in slavospev Pastirčku, ki je preprost in skromen, a nam že osem desetletij prinaša besede spodbude in upanja, medtem ko se drugi časniki ukvarjajo le z vojnami in vsakovrstnimi hudobijami, ki jih kar mrgoli v tem kaotičnem svetu, je v barvitem, prisrčnem stripu napisal Walter Grudina. Z žal že nekaj let pokojno ženo Paolo Bertolini, ilustratorko z izvirno ustvarjalno žilico, je avtor rubrike Zgodbe iz Svetega pisma. Tokrat predstavljata preroka Elijo, ki je ostal zvest pravemu Bogu. Z žgalno daritvijo je duhovnikom kralja Ahaba, ki so začeli častiti boga Baala, jasno dokazal, kdo je pravi in edini Bog. V svoji rubriki Čas za igro!!! ista ilustratorka z zajčkom Timijem vabi otroke, naj dopolnijo njene risbe in iz njih odpravijo vsiljivca. Če bodo vnesli na oštevilčene črtice pravilne črke, se bo zapisalo ime opojno dišečih rožic, ki jih je v krasni črtici, namenjeni svoji mami, napisal Prežihov Voranc – Lovro Kuhar (1893-1950).
Moli in delaj! je naslov prispevka, ki ga je napisala Katerina, ilustrirala pa Graziella Zavadlav. V njem opisuje, kako je Jezus začel učiti in se s svojimi prilikami dotaknil srca vseh. Tako je prispel do Betanije, kjer sta njegovim naukom prisluhnili tudi sestri Marta in Marija. K njima in njunemu bratu Lazarju je Jezus večkrat zahajal. Ko je govoril, je Marija zmeraj sedla k njegovim nogam in ga vneto poslušala, Marta pa je imela veliko opraviti s postrežbo in je zato večkrat potožila, da ji sestra Marija pri tem ne pomaga. Vsaka izmed njiju je na svoj način izkazovala ljubezen do Boga. Iz njunega vedenja lahko izluščimo misel Moli in delaj!, ki jo je kot vodilo svojega delovanja prevzel sv. Benedikt (480-547), zavetnik Evrope.
V posebni prošnji, tenkočutno stkani v verzih pod naslovom Prošnja, pesnik s Krasa, Srečko Kosovel (1904-1926; letos poteka sto let od njegove smrti), prosi, naj mu bela vila ponoči prinese tanke sanje. Z glasbo jo je opremil Patrick Quaggiato, tako da jo bo lahko zapel mladinski zbor ob spremljavi klavirja. Nasmejani pa je naslov pesmice, ki sta jo izbrali Lara Puntar in Cristina Pacor. Verzi radoživo pojejo o radosti, ki jo začutimo, ko smo skupaj; takrat smo kot svetli žarki. Priložena QR koda omogoča, da lahko poslušamo, kako zveni njena melodija. Vsebino je kot vselej z lično akvarelno sliko opremila omenjena Cristina Pacor.
Vztrajna sodelavka Pastirčka, likovna umetnica Vesna Benedetič, spretnim prstkom razlaga, kako lahko iz lepenke izdelajo ptička rdeče barve, ki zmeraj spremlja njena umetniška dela.
Pastirček tudi v majski številki namenja veliko pozornosti pravilnemu izražanju in bogatenju slovenskega jezika. Vse njegove jezikovne rubrike so imenitno uporabne tudi med šolskimi urami. V Jezikovnem kotičku dinozavra Matica, ki ga s svežim znanjem pripravlja mlada Ema Terpin, likovno pa opremlja Monica Quaggiato, je tokrat pod drobnogledom števnik, “besedna vrsta, ki poimenuje števila od nič in ena vse do milijonov, milijard in še naprej”. Pri tem ločimo glavne števnike, “ki določijo, koliko predmetov imamo, in vrstilne števnike, ki nam povedo, kateri po vrsti je nekdo/nekaj”. Razlagi in primerom sledijo ustrezne vaje.
Imenitna vaja za odpravljanje jezikovnih napak je tudi popravljanje spakedranščine, v kateri se izraža nerodni Pacek. Tudi tokrat bodo imeli pridni šolarji kar nekaj dela pri prečiščevanju njegovega obupnega besedišča. Rubrika Slovenščina za v žep, ki si jo je posrečeno zamislila Barbara Rustja, je droben, a imeniten jezikovni priročnik. Tokrat se je zaustavila ob sklonih, ki povzročajo veliko preglavic zlasti otrokom, ki jim slovenščina ni materni jezik. V pretres je vzela četrti sklon, ki odgovarja na vprašanje koga ali kaj gledam, vidim … (učiteljico, Martino, lisico, poštarja, Boruta, medveda). Tudi tej razlagi je priložena vaja.
K bogatenju besednega zaklada prispevajo še njeni prikupni opisi dogodivščin muce Mici. V pripovedi so namreč z mastnimi črkami zapisane malce bolj nenavadne besede, take, ki jih otroci ne uporabljajo v vsakdanjih pogovorih. Zdaj ko se je razbohotila pomlad in so dnevi vse daljši, je muca Mici kot prerojena, teka po vrtu in lovi, karkoli ji pride pod tačke in gobček. Plen seveda prinese pred hišni prag in pri tem čaka pohvalo, ki sledi predvsem ulovu podgan. Ko pa v njenih krempljih in gobčku pristanejo ptički, ji je namenjena le graja. Dragi bralci, če želite izvedeti, kako so jo domači odvrnili od tega grdega početja, pazljivo preberite zapis in usvojite nove besede, ki bodo zelo uporabne v domačih in šolskih spisih, pa tudi v tistih, ki jih namenjate Pastirčku. On namreč že nestrpno čaka, da mu pošljete opise svojih prigod doma, v šoli, na izletih … Srčno vas vabi tudi, da se udeležite natečaja za naslovno stran Pastirčka za šolsko leto 2026/2027. Želi si, da pošljete na Pastirčkovo uredništvo čim bolj barvane in izvirne, pisane ter domišljije polne risbice. Podrobna navodila so navedena na 17. strani devete številke Pastirčka. Zelo dobrodošle so tudi risbice najmlajših bralcev, katerim je namenjena rubrika izpod peresa Danile Komjanc. Papagaj Pepe je obiskal živalski vrt in vzpodbuja malčke, naj mu pomagajo poimenovati živali in naj z barvami olepšajo črno-beli zapis. Mali in veliki bralci se bodo prešerno nasmejali ob branju tokratnega utrinka iz stripovskih Družinskih zgodb. S hudomušnim peresom in v razpoznavnem slogu jih piše Walter Grudina.
Tudi v deveti številki je med Pastirčkovo pošto polno prisrčnih zapisov in risbic pridnih dopisnikov iz Števerjana, Boljunca, Doline in Pevme. Samuel, Mihael, David, Jurij, Elija, Nicolo’ in Francesco, tretješolci OŠ A. Gradnik iz Števerjana, so ubesedili veselje ob novem števerjanskem šolabusu in priložili njegovo fotografijo. Prvošolec iz iste šole Lenard Terpin je pa spesnil pesmico z naslovom V Števerjanu, v poklon domači vasi.
O neokatehumenalni poti se je razpisal Serafino Gamboz iz 5. r. OŠ F. Venturini iz Boljunca, o pravoslavni veri pa njegov sošolec Marko Milkovič. Elina Dimai, Nika Čuk, Maja Coletta, vse iz 4. r. COŠ P. Voranc iz Doline, so lepo opisale priljubljeni praznik Majenca. Življenje s sloni je naslov dolgega zapisa, ki so ga napisali učenci in učitelji OŠ J. Abram iz Pevme. Nastal je po obisku učiteljice Jasmin Laurencic, ki jim je pripovedovala o svoji izkušnji s sloni.
Prijetno branje, reševanje vaj, zank in dopolnjevank (tudi tiste, ki jo je pripravila Tatjana Ban) ter veselo risanje za novo Pastirčkovo naslovnico!
