“Prehrana je energija za življenje in dušo!”

POGOVOR – Magistrica dietetike Melina Colsani

Zdrava prehrana je eden ključnih dejavnikov našega življenja. V današnjem hitrem tempu življenja pogosto pozabimo, kako pomembno je, kaj vsak dan zaužijemo in koliko to vpliva na naše telo in počutje. To zagotovo ve mlada magistrica dietetike Melina Colsani, doma iz Zabrežca pri Trstu, ki se že nekaj let posveča prehranskemu svetovanju. Ljudem pomaga pri ozaveščanju o zdravi prehrani in prehrani na splošno. V njenem studiu v Boljuncu smo izvedeli marsikatero zanimivost in skrivnost, odpravili pa smo tudi nekatere dvome.

Melina, kdaj si se začela zanimati za to področje in kako si ga uskladila s študijem?

Moje zanimanje za prehrano je že od nekdaj povezano s tem, da preprosto rada jem. Od vedno sem bila športno aktivna, a hkrati sem tudi uživala ob jedači. Žal pa sem že kot otrok imela težave z želodcem, saj so mi odkrili želodčno bakterijo Heliobacter Pylori, kar me je spremljalo vse do adolescence – obdobja, ko naša prehrana pogosto ni najbolj uravnotežena. Sčasoma sem začela opazovati, kako se počutim po različnih vrstah hrane, in se zavedati pomena prehrane za dobro počutje. V najstniških letih sem si, kot večina deklet, želela biti v dobri fizični formi, a sem hitro ugotovila, da modne diete niso ne zdrave ne učinkovite. Takrat se je začelo moje resnejše in bolj poglobljeno zanimanje za prehrano, saj sem veliko brala, tudi o motnjah hranjenja, ki so v tem obdobju precej pogoste. Po končanem znanstvenem liceju v Trstu sem se vpisala na Fakulteto za vede o zdravju v Izoli, smer dietetika in prehransko svetovanje. Študij me je popolnoma navdušil, zato sem nadaljevala še z magisterijem iz prehranskega svetovanja in klinične dietetike. Po opravljenem strokovnem izpitu sem najprej delala v Sežani, medtem sem urejala dokumentacijo za priznavanje študija v Italiji. Julija lani pa sem končno odprla svoj prostor za prehransko svetovanje v Boljuncu. Vse znanje skušam danes predati osebam in jim obrazložiti, da ni treba posegati po ekstremih ali se čemu odpovedati, pomembno je najti ravnovesje. Moram pa priznati, da je moja prvotna ambicija bila delo na področju klinične prehrane.

S čim se torej ukvarjaš?

Trenutno sem pri svojem delu v fazi prehoda. Na začetku sem s stranko opravila uvodni pogovor oz. spoznavni sestanek, pripravila prehranski načrt in nato še eno kontrolo. Svetovala sem ljudem, ki so želeli shujšati, športnikom ter posameznikom z lažjimi zdravstvenimi težavami, kot je lahko sladkorna bolezen. S časom sem razvila pristop “po korakih”, to se pravi, da se osebe, ki se odločijo za svetovanje pri meni, temu posvečajo vsaj pet mesecev z večjo kontinuiteto. V zadnjem času pa razvijam program spremljanja (coachinga). Torej poleg običajne začetne prehranske analize in načrta stranko tudi učim o hrani, o uravnoteženem prehranjevanju ter ji dajem domače naloge. Cilj programa torej je, da oseba pridobi znanje in postane samostojna pri urejanju svoje prehrane. Gre v bistvu za kulturo o hrani, da človek razume, kaj in zakaj jé, ter zna dolgoročno sam skrbeti za svoje zdravje skozi prehrano.

Kaj te najpogosteje sprašujejo stranke, ko pridejo k tebi? Katere težave največkrat zaznaš?

Osebe, ki pridejo k meni, se večinoma že same zavedajo, kako in koliko je pomembna prehrana. Ali želijo shujšati ali se počutiti bolje po obrokih ali so športniki, ki se zavedajo vloge prehrane pri svoji aktivnosti. Torej to so ljudje, ki cenijo dobro počutje in vedo, da je prehrana pri tem ključna. S takimi osebami je res lepo delati, ker jih tema zanima, sodelujejo in mi dajejo veliko zadoščenje. Včasih pa pridejo tudi posamezniki, ki niso motivirani ali pričakujejo hitre rezultate. Ko napredek ni takojšnji, iščejo krivca drugje. Zaradi tega sem na prvih srečanjih začela posvečati večjo pozornost spoznavanju stranke, da ugotovim, ali je ta res pripravljena na skupno delo in razume, da spremembe zahtevajo čas.

Največji problem danes je gotovo dezinformacija. Ljudje so vsak dan bombardirani z napačnimi trditvami in nesmiselnimi nasveti brez strokovne osnove. Hrana je znanost, je medicina, treba je slediti strokovno podprtim smernicam, ne pa modnim trendom. Ljudje poleg tega ne poznajo hrane, ne vedo, kaj zaužijejo. Nepoznavanje lahko vodi tudi v resne težave, kot so motnje hranjenja. Ključ vsega je energijsko ravnovesje. Enostavno, če pojemo več, kot porabimo, se redimo.

Kako pa ravnati, ko ima stranka že kako težavo ali bolezen?

Posebnih prehranskih smernic za določeno težavo ni. Če na primer gre za dieto brez glutena, enostavno izločimo glutenska živila. Če govorimo o sladkorni bolezni ali drugih podobnih težavah, veljajo osnovna načela zdrave prehrane in ta so v resnici za večino ljudi zelo podobna. Pogosto slišimo o dietah za luskavico ali druga specifična stanja, a večinoma gre za neutemeljene trditve. Osnovna prehranska pravila veljajo za vse, razen v primerih alergij ali pa intoleranc, kjer je res treba izključiti določena živila. Imamo pa tudi dopolnjevanja s hranili, ki so smiselna na primer med nosečnostjo, če so potrebna, ali pa ob anemiji. Ponavljam, kar dolgoročno najbolj koristi zdravju, je uravnovešena prehrana, ki jo predstavlja mediteranski način prehranjevanja. Če neka dieta nima jasne strokovne podlage in ni medicinsko utemeljena, govorimo le o modni dieti.

Koliko je torej pomembna zdrava prehrana in na splošno prehranjevanje v našem življenju?

Mislim, da je to res ključnega pomena, in to najprej opažam pri sebi. Vsi imamo obdobja, kot je na primer dopust, ko si privoščimo več hrane, tudi procesirane. Sama imam občutljiv želodec, zato hitro občutim spremembo. Ko pa jem zdravo in uravnoteženo, imam več energije in se bistveno bolje počutim ves dan. Enako opažam tudi pri svojih strankah. Preden opazijo spremembe na tehtnici, najprej občutijo izboljšanje počutja. Ko je telo v rahlem kaloričnem deficitu in hkrati prejema kakovostna hranila, lažje deluje, prebava je boljša, ima več energije, koncentracije, izboljša se tudi razpoloženje. Zdrava prehrana vpliva na vse, tudi na psihološko stanje.

Kaj misliš s tem?

Vemo, da so črevesje in možgani močno povezani. To vidimo pri ljudeh s kronično disbiozo ali pa pri ljudeh, ki so zaprti (ne odvajajo redno, ker ne jedo vlaknin). Ti so pogosto bolj anksiozni, utrujeni ali celo depresivni. Vzrok je v tem, da črevesna flora prek različnih snovi komunicira z možgani. Nekatere snovi, ki nastajajo v črevesju, se absorbirajo v krvni obtok in vplivajo na živčni sistem. Poleg tega naše črevesje proizvaja določene maščobne kisline, ki so ključnega pomena za zdravje črevesja. Hkrati obstaja tudi neposredna živčna povezava med črevesjem in možgani. Ko je naše črevesje razdraženo, to pogosto občutimo tudi emotivno. Če skrbimo za zdravje gastrointestinalnega trakta, se bo to poznalo tudi na duševnem zdravju, kar potrjujejo številne študije. Prehranjevanje ni samo fiziološko, ampak tudi socialno in čustveno dejstvo, kar je lahko za marsikoga problem.

Koliko in zakaj pa sta povezana zdrava prehrana in šport?

Prehrana in šport sta tesno povezana predvsem pri profesionalnih športnikih. Z optimizirano prehrano lahko pospešimo regeneracijo mišic in skrajšamo čas okrevanja. Pomembni so kalorični vnos, kakovost hranil in njihova absorpcija. Če vzamemo kot primer kolesarje, je pri njih prehrana ključna za uspeh. Prehrana močno vpliva na športno zmogljivost, regeneracijo in doseganje vrhunskih rezultatov.

Kaj pa meniš o posebnih dietah in lažnih mitih?

Kot primer lahko analiziramo ketonsko dieto, ki popolnoma izključuje ogljikove hidrate. Res je, da se lahko sprva počutimo bolje ali celo izgubimo nekaj kilogramov, vendar se je treba vprašati, kako bo s tem načinom prehranjevanja na dolgi rok. Veliko ljudi se po tej dieti hitro vrne k starim navadam, saj tako restriktiven način prehranjevanja ni trajen. Taki pristopi pogosto nasprotujejo splošnim prehranskim smernicam in dolgoročno gledano nimajo smisla. Ključ je torej v tem, da kot posameznik najdeš način prehranjevanja, ki je zdrav, uravnovešen in ga lahko ohranjaš vse življenje. Zdrava prehrana mora postati del tvojega vsakdana, ne kratkotrajna rešitev, ampak trajna navada.

Klasičen lažni mit pa je, da za večerjo ne smemo jesti testenin. To preprosto ne drži, testenine lahko uživamo tudi zvečer. Drugi pa je prepričanje, da pitje vode z limono pred zajtrkom vodi do hitre izgube teže. V resnici nobeno posamezno živilo ne povzroča hujšanja, ključen je energijski vnos in poraba, torej kalorično ravnovesje.

Melina, meniš, da nam aktualna družba pomaga pri zdravi prehrani? Bi morali kaj spremeniti?

Če se ozrem na naš prostor, je ena od ključnih težav, s katerimi se srečujemo zamejci, pretirano uživanje alkohola. Pitje alkohola je pri nas globoko zakoreninjeno v kulturi; če ne piješ, si pogosto videti kot čudak. To lahko negativno vpliva na posameznika, ki bi se rad posvetil bolj zdravemu življenjskemu slogu. Alkohol ni priporočljiv v nobenih prehranskih smernicah, saj je toksičen za človeka. Prekomerno pitje pomeni zastrupljanje telesa. Alkohol je posebno škodljiv v obdobju razvoja, približno od desetega do dvajsetega leta, ko lahko resno vpliva na razvoj živčevja. Kljub temu, če se umaknemo od teme alkohola, opažam večjo ozaveščenost o zdravi prehrani med mlajšimi generacijami. Znajo ločiti med tem, kaj je dobro za telo in kaj ne, do tega pogosto pridejo tudi s pomočjo družbenih omrežij, ki pa večkrat širijo tudi napačne informacije. Pomembno je torej izobraževanje glede prehranjevanja, ki bi bilo potrebno predvsem pri starših. Pogosto me sprašujejo za predavanja na šolah, menim pa, da bi morali starši najprej razumeti pomen zdrave prehrane. Oni namreč postavljajo temelje prehranskim navadam svojih otrok. Pridobivanje osnovnega znanja o fiziologiji, hranilih in sestavi živil posamezniku omogoča, da sprejema bolj premišljene odločitve. Zato verjamem, da bi morala biti prednostna naloga prav prehranska vzgoja staršev.

Ti si tudi zelo aktivna na družbenih omrežjih. Koliko je to pomembno danes?

Ta del mojega dela je izredno pomemben. Družbena omrežja so danes pravzaprav moja “trgovina”, to se pravi prostor, kjer me ljudje spoznajo, vidijo, kako razmišljam, kaj ponujam, in se nato samostojno odločijo za sodelovanje. Na ta način lahko razširim tudi svoj “trg” ne le na Trst, ampak celotno Italijo. Morda moj način dela ustreza nekomu, ki živi v Rimu. Ključno je, da ima stranka dober občutek o tebi in se s tabo ujame, ti zaupa in to lahko oseba spozna že prek družbenih omrežij. Najbolj uporabljam Instagram, ki je kot neke vrste okno, kjer se predstaviš in deliš svoje znanje.

Praviš, da magična tabletka ne obstaja. Zakaj?

Res je, pri zdravi prehrani ali hujšanju ne poznamo čudežne tabletke, ki jo zaužiješ in vse spremeni. Ključno vlogo igra vse drugo: kakovostna prehrana, gibanje in poslušanje svojega telesa. Seveda imajo svoj smisel določena prehranska dopolnila, kot sem že povedala, a enostavno nam živila nudijo že vse, kar potrebujemo. Če znamo prepoznati potrebe svojega telesa in se prehranjujemo uravnoteženo, dodatkov sploh ne potrebujemo.

Melina, trdiš, da je prehranjevanje veliko več kot to, kar damo na krožnik. Kaj misliš s tem?

Enostavno, ker je prehrana energija za življenje in dušo. Če pomislimo, je bilo prehranjevanje ključnega pomena tudi skozi evolucijo. Zakaj nas danes privlačijo kalorična in mastna živila? Naši možgani se nanje odzovejo z občutkom ugodja, hrana nas osrečuje, dobesedno se nam cedijo sline. Mi smo veseli, ko jemo, ker nam to omogoča preživetje. Treba pa se je zadovoljiti na način, ki ni vedno visoko kaloričen. Naše telo je zelo prilagodljivo, ni nujno, da vsak dan zaužijemo enako hrano, ključ je v raznolikosti, zmernosti in zavedanju, kaj jemo.