Poslovila se je Vera Poljšak, srce barkovljanske kulturne skupnosti

V 92. letu starosti se je poslovila Vera Poljšak, priljubljena učiteljica in neutrudna kulturna delavka, ki je s svojim življenjem in delom globoko zaznamovala Barkovlje ter širšo slovensko skupnost v Trstu.

Rodila se je leta 1934 v Barkovljah, na katere je ostala navezana vse življenje. Njena življenjska pot je bila tesno povezana s slovensko šolo, jezikom in kulturo. Štirideset let je poučevala na različnih slovenskih šolah na Tržaškem, posebno mesto v njenem srcu pa je imela barkovljanska osnovna šola. V več kot pol stoletja pedagoškega dela je vzgojila številne generacije otrok, ki so se je spominjali kot predane, potrpežljive in srčne učiteljice.

Njeno delo pa se ni končalo v šolskih učilnicah. Več let je otroke pripravljala na prvo sveto obhajilo in birmo. Pela je v domačem cerkvenem pevskem zboru, pomemben del njenega življenja pa je predstavljalo Slovensko kulturno društvo Barkovlje, ki ga je dolga leta vodila in v katerem je bila nepogrešljiva sodelavka. S svojo zavzetostjo je skrbela za ohranjanje krajevnih običajev, slovenskega jezika in pripadnosti skupnosti. Posebno sled je pustila tudi v otroški literaturi. Dolga leta je sodelovala z otroško revijo Galeb, za katero je pripravljala zgodbice, uganke in križanke. Leta 1979 je izšla njena zbirka Zgodbice iz torbice. Otrokom je tako približevala slovensko besedo tudi zunaj šolskih klopi.

Aprila letos je za svoje dolgoletno in vsestransko delovanje prejela nagrado Nadje Maganja. Priznanje je bilo lepo ovrednotenje njenega življenjskega poslanstva, predanosti ljudem in skrbi za slovensko kulturno izročilo.

Vera Poljšak je bila ena tistih osebnosti, ki niso iskale pozornosti, temveč so s svojim vsakodnevnim delom povezovale ljudi in gradile skupnost. Bila je učiteljica v najširšem pomenu besede: učila je, spodbujala, ohranjala spomin in prenašala vrednote na mlajše rodove.

Z njenim odhodom so Barkovlje izgubile pomemben del svoje kulturne in družbene zgodovine. Spomin nanjo pa bo živel v številnih generacijah njenih učencev, v društvenem življenju in v vseh, ki so jo poznali ter cenili njeno dobroto, nasmeh in neomajno ljubezen do domačega kraja.

Barkovlje bodo odslej osiromašene za osebo, ki je bila stkana v življenje tega morskega tržaškega predmestja in kjer bo tudi počivala v miru. Hvala, draga Vera!