Poklon umetniški poti predane likovne ustvarjalke Vilme Padovan Šček

Na Ulici Donizetti v Trstu bo do 15. junija na ogled čudovita razstava umetniških del glasbenice, kulture delavke in likovne ustvarjalke Vilme Padovan Šček z naslovom Fantazija. Samosvoja dela pokojne umetnice, ki je svoje življenje posvetila glasbi, družini in umetnosti, so predstavili v ponedeljek, 23. marca, na kulturnem večeru Društva slovenskih izobražencev. Na dobro obiskanem odprtju razstave, kurator katere je arhitekt Boris Grgič, sta o Vilmi Padovan Šček in njenem delu spregovorili umetnostna zgodovinarka Alina Carli ter slovenistka in zborovska pevka Ana Kodelja.

Alina Carli je na večeru o umetnici uvodoma povedala, da kljub odhodu njena umetniška pot ostaja živa in navzoča v njenih delih. Razstava sledi kronološkemu razvoju od urbanih vedut do naravnih in duhovnih pokrajin. Naslovi dosedanjih razstav kažejo na pretanjeno vez med likovnim in glasbenim svetom, ki se skozi avtoričino umetniško pot bistveno dopolnjujeta. Vilma je začela ustvarjati že v mladosti, leta 2007, po 20-letnem premoru, ko se je posvetila družini in glasbi, pa se je znova vrnila k likovni umetnosti. Sprva je risala, nato pa prešla h kolažu, ki je postal osrednji izraz njenega ustvarjanja. Sčasoma je v dela vpeljala niti in začela pokrajine šivati, pri čemer je nit prerasla iz povezovalnega elementa v nosilko pomena. Po letu 2016, ob osebnih preizkušnjah, je nit dobila simboliko celjenja in minljivosti, v delih pa so se pojavili tudi geometrijski motivi in spremenjena barvna paleta. V zadnjem obdobju je svoje občutenje preoblikovala v podobe ptic, morja in regratovih lučk, ki simbolično odhajajo proti nebu, a njena umetnost kljub temu ostaja z nami, je sklenila Alina Carli.

Ana Kodelja je o umetnici spregovorila skozi oči nekdanje pevke Komornega zbora Ipavska, saj je bila Vilma Padovan Šček v obdobju, ko je zbor vodil njen mož Matjaž Šček, sopotnica sestava. Spomine nanjo je obujala prav iz tega okolja in povedala, da so se pevci na Vilmino mnenje vedno zanesli, ker je z malo besedami, a izjemno tehtno znala zadeti bistvo. Zborovsko glasbo je namreč spremljala in poglobljeno poznala že od mladih let, saj je pela v zboru Primorec iz Trebč in nato vodila združeni zbor Primorec-Tabor. Na tržaškem konservatoriju je diplomirala iz klavirja, izobraževala pa se je tudi v zborovodski šoli Glasbene matice. Veliko se je posvečala glasbenopedagoškemu delu z otroki, saj je vodila otroški zbor Primorec, pripravljala delavnice ter sodelovala pri ustanovitvi društva Krasje in otroškega ter dekliškega zbora znotraj njega. Sama je večkrat poudarila, da harmonije, linije, sozvočja in kontraste iz glasbe prenaša tudi v likovno govorico. Ustvarjanje je razumela kot prostor odmika za svoje misli in občutja. Bila je ženska z izrazitim občutkom za lepo, a tudi oseba, ki je pogosto potrebe drugih postavljala pred svoje.

Večer je dopolnila glasbena točka. Sopranistka Tamara Stanese, mezzosopranistka Vesna Danieli in pianist Tomaž Simčič so izvedli Tri dvospeve, op. 63 Felixa Mendelssohna Bartholdyja.

Ob koncu je vse prisotne pozdravila in nagovorila še Vilmina sestra Milena Padovan. Pojasnila je, da je Vilma ustvarjala predvsem za sprostitev in izražanje svoje notranjosti, saj je sama pogosto poudarjala, da je bilo to zanjo igra. Najraje je ustvarjala zgodaj zjutraj, v miru, ko se je lahko umaknila in posvetila sebi. Razstava, ki bo na ogled med delavniki od 9. do 16. ure, poudarja njeno bogato domišljijo ter občutek za lepoto in harmonijo. Za seboj je pustila obsežen opus, približno 450 evidentiranih del, ker pa jih je rada podarjala med prijatelje, je teh še veliko več. Dela so bila skrbno popisana in fotografirana zlasti po zaslugi Borisa Grgiča, kar predstavlja pomembno osnovo za prihodnji katalog in vrednotenje njenega ustvarjanja v širši skupnosti.