Po volitvah: kdo je zadovoljen, kdo ne, kdo ima v ustih grenak okus in kdo je šel mirno spat

Teden v matični domovini

Še ene parlamentarne volitve so za nami, a tokrat za razliko od kakih prejšnjih spremljevalcem dan po odločujoči nedelji ni kaj dosti do komentiranja. Ob tako tesnem rezultatu na vrhu volilne lestvice in zelo zapleteni kombinatoriki za sestavo nove koalicije je težko povedati kaj pametnega. Vseeno si bom drznil, dragi bralec, preleteti nedeljske dosežke strank. O zmagovalcih ne bomo. Zmage se dosegajo na dolgi rok. Raje bom ocenjeval zadovoljstvo strank z rezultatom, ki se ga je dalo zaznati tudi v njihovih volilnih štabih, raztresenih po Ljubljani.

Gibanje Svoboda, ki se mu po skoraj vseh preštetih glasovnicah obeta tesno prvo mesto, je z rezultatom lahko zadovoljno. Da 41 mandatov, ki so jih osvojili na prejšnjih volitvah, ne bodo mogli ubraniti, je bilo vsem jasno. Po drugi strani so v javnomnenjskih anketah skoraj do zadnjega tedna bili uvrščeni za SDS. Še konec leta 2024 je bila prednost Janševe stranke v nekaterih anketah tudi 10-odstotna. Preobrat jim je uspel kljub Nepridipravu in objavljenim posnetkom, ki so najbolj črnili prav to stranko. Volilni izid je Roberta Goloba pripeljal v položaj, ko bi lahko kot prvi premier po letu 1996 dobil drugi zaporedni mandat. A pot do tega bo še dolga in zelo trnova.

Razlogi, ki Svobodo navdajajo z zadovoljstvom, pri SDS puščajo nekaj grenkobe. Ne razumite me narobe. Njihov rezultat nikakor ni slab. Po podatkih v ponedeljek ob 18. uri, ko to pišem, so osvojili več kot 325 tisoč glasov. To je za SDS največ v njihovi zgodovini! A še ob začetku uradne volilne kampanje mesec dni pred volitvami je prevladoval občutek, da je SDS v udobni prednosti in glavni favorit za zmago. Tudi predsednik stranke Janez Janša v nedeljskih nastopih ni deloval navdušeno. Je pa že pogledoval proti turbulentni in precej bolj nepredvidljivi prihodnosti. V takem političnem okolju se tako Janša kot SDS znajdeta bolje kot kdorkoli drug.

Pomirjeni so lahko šli spat člani skupne liste NSi, SLS in Fokus. Manjši dve stranki sta lahko zelo zadovoljni, ker sta v parlament pripeljali vsaka po enega svojega poslanca. NSi se kot voditeljica skupne liste lahko pohvali z izboljšanjem volilnega rezultata, čeprav je zavoljo povezovanja morala žrtvovati tudi kakšnega svojega poslanskega kandidata.

Nikakor pa z rezultatom ne morejo biti zadovoljni v SD, kjer bodo kljub podobnemu odstotku kot na prejšnjih volitvah imeli enega poslanca manj. Stranka tudi pod vodstvom Matjaža Hana, ki je veljal za enega bolj priljubljenih politikov, ni šla v smeri rasti, ampak nadaljuje trend počasnega stagniranja in krčenja. Kljub temu v nedeljo iz njihovega štaba kaj dosti samokritike ni bilo mogoče zaznati.

Najbolj razočarani so po volitvah zagotovo Demokrati. Samostojni projekt je Anže Logar skušal ponuditi kot alternativo Svobodi in SDS ter dokaj odkrito ciljal tudi na premiersko funkcijo. Prav veliko ljudi tej ambiciji ni zares verjelo, so pa ankete po ustanovitvi Demokratom obetale tudi dvomestno število poslancev. Namesto tega jih je v parlament prišlo šest, med njimi pa ni ne predsednika stranke Logarja ne podpredsednice Eve Irgl. Demokrati tako v koalicijska pogajanja vstopajo s precej bolj šibkega pogajalskega izhodišča.

Z bolj kislim in prisiljenim nasmeškom so rezultate spremljali tudi v štabu Levice. Šok ni bil tolikšen kot pred štirimi leti, ko so pozno v noč trepetali za uvrstitev v parlament. A razočaranje je občutno kljub petim izvoljenim poslancem. Stranka je namreč računala na sedem in več poslancev, kar so v nekem trenutku napovedovale tudi ankete. Ob tem se je v javnosti začel ponavljati narativ, da je ključne in najbolj vidne reforme v Golobovi vladi izpeljala prav Levica. Tako so pričakovali, da jih bo to in povezovanje s stranko Vesna, ki v parlamentu ne bo imela svojega člana, popeljalo precej višje.

Na koncu pridemo do stranke, ki je lahko z rezultatom najbolj zadovoljna in se ji v tej situaciji najbolj smeji. Populistični stranki

Resni.ca, ki je nastala na krilih protestov proti ukrepom med pandemijo covida, je uspel preboj v parlament, kar je za vsako novo stranko velik uspeh. V parlament je s petimi poslanci vstopila prepričljivo in za Levico zaostala za manj kot desetinko odstotka. V

Resni.ci so lahko zadovoljni tudi zaradi izenačenosti levega in desnega pola. Tako je pogajalsko izhodišče novinke in njenega predsednika Zorana Stevanovića zelo visoko. Prav tolikšna pa bo tudi njihova cena za sodelovanje.

Omenimo še nekaj osebnih razočaranj vidnih politikov, ki se niso uvrstili v parlament. Prvo presenečenje in najgloblje razočaranje je neuspeh dosedanje predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič, ki je že v nedeljo zvečer napovedala umik iz politike. Med poslanci od tistih vidnejših ne bo niti Logarja in Eve Irgl, pa zunanje ministrice Tanje Fajon, strankarskega prebežnika Mateja Tašnerja Vatovca, nekdanjega zunanjega ministra Boštjana Poklukarja in vidnega dosedanjega poslanca SDS Andreja Hoivika. Kljub temu pa bomo lahko koga od naštetih še videli v dvorani državnega zbora, saj bodo morda zamenjali koga od izvoljenih kolegov, ki bodo postali ministri ali šefi vlade.