Po sledeh arheologije od Ogleja do Ajdovščine
Če je res, da je treba razčistiti zgodovino s skupnimi močmi, potem je poudarek na skupnem čezmejnem delovanju pri tem pravšnji. Namen načrta RIMROM, ki sta ga v okviru GO! 2025 pripravila Fundacija Aquileia in Občina Ajdovščina, je čim bolj razvijati in spodbujati prav čezmejna sodelovanja. Projekt, ki združuje dve državi z različnimi predpisi in jeziki, hoče s tečaji usposabljati turistične vodiče, učitelje, zgodovinarje ter z italijansko-slovenskimi prireditvami in večjezičnimi delavnicami krepiti spoznavanje rimske kulturne dediščine na našem ozemlju. Imeli so že dve srečanji, na katerih so bili prisotni kulturni delavci z obeh strani meje.
V sredo, 9. julija, so se udeleženci obeh držav srečali v Ogleju, v Domusu in škofijski palači, na učni delavnici pod imenom Po sledeh arheologije na cesti Gemina. Glavni predavatelji so bili Luca Villa, arheolog fundacije, Patrizia Basso in Diana Dobreva, arheologinji z Univerze v Veroni, odgovorni pri izkopavanjih poznoantičnih mestnih trgov in obzidja v Ogleju. Gemina je bila cesta, ki je v rimskem času vodila iz Ogleja skozi Škocjan ob Soči in skozi Ajdovščino čez Emono oz. današnjo Ljubljano v dve smeri: severno proti srednji Evropi in vzhodno preko Celeie, Petovione, Panonije, Balkana do Bizanca. Nastala je, kot vse druge rimske ceste, zaradi vojaške potrebe, ter služila in omogočila Rimu osvajalne pohode in gospodarske posege. Ista pot je pozneje vodila Hune pod Atilo, ki so oplenili in požgali Oglej in rimska mesta.
Zgodovinsko je ta cesta zelo zanimiva, ker se dotika pomembnih točk, najdišč, sledov utrdb, ki nam pričajo o bogati zgodovini ozemlja. Kot primer lahko omenimo najdišče rimskega mostu ob Soči pri Majnicah, ki je prečkal reko pri kraju Pons Sontii. Ob vročih temperaturah letošnjega poletja ne bo težko opaziti ostankov starodavnega mostu, ki še vedno ležijo v strugi reke. Čez most je potoval tudi Teodorik, kralj Gotov, ko je osvajal Rim. Druga zanimivost so predmeti, ki so jih dobili ob odkrivanju bitke pri Mrzli reki na polju med Ajdovščino (Castra) in Vipavo, v bližini dvorca Zemono. Ni še jasno, ali se je Mrzla reka (Frigidus) imenovala današnja Vipava ali Hubelj. Bitka je potekala v prvih septembrskih dneh leta 394. Cesar Teodozij, ki je vladal v Konstantinoplu, je leta 380 za državno vero razglasil krščanstvo, izzivalec, cesar Evgenij iz Rima, pa je želel ponovno uveljaviti poganstvo.
Po poročanju antičnih piscev naj bi Teodozijevi vojski k zmagi poleg tega, da so na njegovo stran množično prestopili Evgenijevi vojaki, pomagala tudi orkanska burja, ki naj bi obračala izstreljene puščice Evgenijeve vojske. Kastel Castra je odigral po vsej verjetnosti pomembno vlogo. Obzidje so uporabljali za obrambo tudi v srednjem veku in v času turških napadov. V okviru načrta RIMROM bodo 27. in 28. septembra v Ogleju in potem v Ajdovščini ponovno uprizorili znamenito bitko, pri tem pa bodo zgodovinarji in arheologi obrazložili vse najmanjše detajle.
Nekaj vprašanj smo postavili tudi Andreju Ferleticu, konservatorju in restavratorju v novogoriškem muzeju, udeležencu seminarja.
Katera so zadnja najpomembnejša odkritja iz dobe stare rimske Ajdovščine?
Castra (Ajdovščina) je gotovo bila po Ogleju najpomembnejša utrdba v času rimskega cesarstva na našem ozemlju. V središču Ajdovščine smo pred kratkim odkrili nove ostanke rimskih stavb. Odkrili smo stavbo rimskega generalštaba, ki je skrbel za obrambo vzhodne meje rimskega cesarstva. Odkrili smo tudi dva dodatna stolpa, ki sta spadala k mestnemu obzidju. Tudi nekaj novih vojaških predmetov smo odkrili, a ni še jasno, ali so predmeti iz časa bitke pri Frigidu.
Kako pa komentirate avtohtone teze o Venetih v naših krajih?
Ljudje so se vedno mešali. Že pred Rimljani so tu živela ljudstva in se potem pomešala z novimi prišleki.
Ali je res, da so italijanski arheologi v času fašizma iskali v Ogleju le rimske ostanke in pri tem zanemarili ali celo uničili plasti, ki so vsebovale srednjeveške ostanke mesta?
Da, ta srednjeveški del arheologije v Ogleju je postal pomemben šele pred štiridesetimi, petdesetimi leti.
Kako bi ocenili pomen arheologije v današnjem času?
Zame je arheologija glavna stvar, saj spada k mojemu poklicu, a je pomembna tudi za širšo javnost, ker s spoznavanjem zgodovine praktično spoznavamo svoje korenine in identiteto.
Hvala za pogovor!
