Okrepljeni v veri in povezani z vesoljno Cerkvijo
Slovenski škofje spet doma, obisk v Rimu ad limina Apostolorum
Slovenski škofje so se med 12. in 17. januarjem mudili v Rimu, na obisku ad limina Apostolorum, katerega vrhunec je bilo srečanje s papežem v njegovi rezidenci, sedaj pa so srečno spet doma, okrepljeni v veri, bolj povezani in uglašeni med seboj ter z vesoljno Cerkvijo.
“Srečanje s papežem Leonom XIV. je bilo za vse nas nepozabno! Bratsko in očetovsko se nam je posvetil, nas poslušal ter nas okrepil, naj zaupamo v Gospoda, ki nas je poklical in poslal, da oznanjamo evangelijsko vest kot njegovi učenci, pričevalci.” Škofje so s svetim očetom preživeli tri ure, menili so se o raznih vprašanjih v Cerkvi in izzivih oznanjevanja, kot so skupaj molili, se osebno spoznavali in se delili v medsebojnem. Papež, vesel obiska, je tako nekaj bolje spoznal našo Cerkev in delovanje posameznih škofij v Sloveniji; naša dežela z vso tradicijo mu seve ni bila povsem neznana, dodatno pa jo je nekaj predstavilo tudi darilo, izdelano prav svetega očeta v obliki mašnega plašča oz. liturgične oprave z idrijsko čipko, ki ga je bil vesel. V pogovoru s škofi je sveti oče izrazil zahvalo, zagotovil je svojo molitev in bližino, ter podal tudi svoj blagoslov.
Škofje so se takoj po vrnitvi iz Rima, pa tudi že med samim obiskom, zahvalili vsem “za močno molitveno povezanost”, ki so jo čutili, kot so povedali, “v dneh obiska rimskih cerkvenih ustanov in svetišč”. “Hvaležni smo vam za vse vaše skupne molitve in za podporo v naša srečanja, za naš res dragocen skupni čas …”
Škofje so v Rimu svoj obisk “na pragove apostolov” pričeli z bogoslužjem v lateranski baziliki, kjer je sedež rimskega škofa oz. ta papeževa cerkev velja za mati vseh cerkva; druge dni so škofje skupaj darovali sv. maše še v baziliki sv. Petra, nad grobom apostola, v baziliki sv. Marije Snežne ter v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja, s slovenskimi romarji. Obisk, na katerega so se škofje skrbno pripravljali, v sodelovanju mnogih sodelavcev duhovnikov oz. posvečenih v Cerkvi kot laikov, je bil zelo delovne narave, saj so bili dnevi škofov pred avdienco pri svetem očetu v petek 16. januarja dopoldne popolnjeni s srečanji po posameznih dikasterijih, kjer so škofje predstavljali stanje svoje Cerkve lokalno oz. so se o posameznih témah, zadevajoč vse aktualno, pogovarjali s predstavniki rimske kurije. Škofje so se srečali tudi s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, s predstavniki slovenskega papeškega zavoda Slovenik ter z veleposlanikom Republike Slovenije v Rimu; vrstili so se tudi obiski škofov po drugih ustanovah, npr. Papeške komisije za zaščito mladoletnih, Sveta evropskih škofovskih konferenc, sodišč Apostolske signature in Rimske rote, kot srečanja s predstavniki raznih drugih skupnosti v službi Cerkve.
“Še posebej dragocena je bila,” so poročali škofje ob vrnitvi v Slovenijo, v svojem deljenju prvih vtisov in doživetij, “skupna molitev in vsa medsebojnost ob milostnem srečanju s papežem Leonom XIV., njegova oseba in neposredno začutena pristna bratskost, ki se je vzpostavila med nami v času sprejema v apostolski palači.”
Sv. maša škofov samostojno ob grobu apostola Petra je potekala prav na dan obletnice priznanja Slovenije kot samostojne in suverene države s strani Svetega sedeža, ki ga je v tistih negotovih časih pred štiriintridesetimi leti podal njegov naslednik na sedežu prvega rimskega škofa, eden predhodnikov sedanjega papeža, ki je 267. po vrsti. Sveti oče Leon XIV. je od škofov ob pričujočem srečanju tudi sam prejel povabilo za obisk, naj pride v Slovenijo, koder se more še sam in situ prepričati o živosti Cerkve pod njegovim vodstvom, o vsem razgovarjanem v medsebojnem.
Škofje so na grobovih apostolov Petra in Pavla, “ob izviru svoje /tj. njihove/ vere” molili ter prosili za obnovo zvestobe evangeliju, Jezusu Kristusu, za utrditev vezi občestva s svetim očetom in potrditev svoje povezanosti z vesoljno Cerkvijo; spomnili so se tudi nekaterih drugih svetih mož ter žena oziroma mučencev, povezanih z mestom ali z domovino. Domov so se naši škofje vrnili vidno ožarjenih obličij, z novo vnemo in okrepljeni v gotovosti za svoje pastirstvo v eni sami družini, v katoliški in apostolski Cerkvi. “Sveti oče nam vsem podeljuje svoj blagoslov,” so besede škofov, pospremljene s srčnim privoščilom, ki se po njih glasi: “Naj doseže vse vas, dragi verniki, tam, kjer ga najbolj potrebujete!” – Živimo tako, da smo ga (bili) vredni.
Dikasterij je izraz, ki ga je na mesto prejšnje kongregacije kot najvišjega upravnega organa uvedel papež Frančišek leta 2022; izraz zaznamuje skupino ljudi v papeški službi, pristojno za določeno področje; vodja se imenuje prefekt, v takšnih skupinah pa so vključeni tudi laiki, redovnice oz. neposvečeni. Izraz, ki se uporablja pri odnosih s Svetim sedežem v sodobnosti, sicer izvira iz časa stare Grčije, koder je pomenil sodnika oz. porotnika, zbor teh. V Vatikanu deluje 16 različnih dikasterijev, vsak pokriva svoje področje.
