Odslej skupno nagrajevanje “Našega športnika”
Od torka, 9. julija, je tudi uradno, da bo letos, ob 30-letnici nagrade, prireditev Naš Športnik, ki iz leta v leto vrednoti najboljše posameznike in ekipe iz našega zamejstva in s slovenske Primorske, doživela skupno imenovanje športnikov z obeh strani meje. V duhu odpravljenih meja torej nič več ločenih lestvic primorskih in zamejskih posameznikov ter ekip. Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta se bosta torej odslej lahko merila z Vasilijem Žbogarjem za naslov športnika leta na brezmejnem Primorskem. To so skupaj sklenili športni novinarji z obeh strani meje, predstavniki medijev, ki od leta 1983 uresničujejo podelitev z naslovom Naš Športnik. To so Primorski dnevnik, novinarski in programski oddelek deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino, spletni portal Slosport, Radio in TV Koper. Napredno odločitev je vzpodbudilo tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Zaobjete kategorije bodo še naprej posamezniki, posameznice in ekipe. Za vsako od treh nagrad bo šest nominirancev, med temi pa bosta morala biti s po vsaj enim imenom zastopana tako Primorska kot slovenski šport v Italiji. Najverjetneje bo vseh 18 nominirancev na prireditvi, za katero so potrdili termin med božičem in novim letom, nagrajenih vsaj s simbolnim obeležjem. Jubilejna podelitev decembra 2013 bo kot kaže v Sežani.
Za najboljše športnike in postave bosta paritetno glasovali komisija primorskih časnikarjev, ki se združujejo v aktivu Društva športnih novinarjev Slovenije, in novinarjev, ki pokrivajo šport v sodelujočih zamejskih medijih. Kot rečeno bosta med nominiranci (ne med trojico na zmagovalnem odru!) imela nekakšno zajamčeno zastopstvo vsaj enega imena v vseh treh kategorijah tako Primorska kot Zamejstvo. Na prvi pogled bodo namreč naši športniki, Slovenci v Italiji, v tem posebnem zgodovinskem trenutku s težavo prodrli do nagrad. Navsezadnje je bazen športnikov med Obalo, Krasom, Postojnsko, Idrijsko, Posočjem in Novogoriško objektivno bistveno širši. Toda po drugi strani smo imeli v teh tridesetih letih med zamejci celo vrsto vrhunskih športnikov, ki niso bili čisto nič slabši kot primorski kolegi. Zakaj bi jih ne imeli tudi danes in jutri? Seveda, vsako leto najbrž ne bomo imeli športnika Primorske, včasih pa, upajmo, že. Tudi zaradi tega je sklep z naše strani pogumen. Predvsem pa je daljnoviden in menda plemenit. Novinarji, ki v tem prostoru poročamo o športu, smo že od nekdaj kovali to odločitev, o njej smo si bili v bistvu edini tudi s primorskimi kolegi na vsakoletnih srečanjih in pripravljalnih sestankih. Zamisel je zdaj vendarle dozorela v preobrat, ki poudarja ta brezmejni, skupni primorski slovenski športni prostor. Kocka je padla, zdaj je treba počakati, kako se bo novost obnesla v prvih skupnih izvedbah. Verjamemo, da se bo obnesla dobro. Povezovanje med italijansko in slovensko stranjo bi moralo biti tako še tesnejše, v času, ko lahko v nogometu italijanska društva na vseh nivojih sestavijo ekipe v celoti s slovenskimi igralci.
Ob vsem tem pa bo Primorski dnevnik s podporo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji po drugi strani zagotovo vztrajal pri posrečeni pobudi športnih Oskarjev, s katerimi v bistvu razglasi svoje junake, se pravi najboljše športnike leta med tistimi, ki branijo barve šestdeseterice društev, včlanjenih v ZSŠDI. (foto: utrinek z lanske podelitve Našega Športnika na Proseku)
HC
