Odprtje razstave umetnin, prisotnih v Kulturnem domu ob otvoritvi
Na zadnji oktobrski dan, uro pred premiero Goldonijeve Kavarne, so novo sezono Slovenskega stalnega gledališča obeležili tudi z uradnim odprtjem razstave FOKUS, ki obiskovalcem Kulturnega doma v Trstu ponuja na ogled umetnine osmerice vrhunskih tržaških umetnikov, ki so pred dobrimi šestdesetimi leti na povabilo tržaškega arhitekta Eda Mihevca sodelovali pri oblikovanju notranje podobe Kulturnega doma. Gre za še eno v vrsti pobud, s katerimi so v SSG obeležili 60. obletnico odprtja novega doma, modernistične zgradbe, ki je bila eden najpomembnejših in najbolj cenjenih projektov omenjenega arhitekta Mihevca.
Uvodoma je pozdravil predsednik upravnega sveta SSG Ivan Jevnikar, ki je poudaril pomen tega trenutka, saj »so končno spet prišli na dan skriti zakladi Kulturnega doma«. Zasluge za to nosi Društvo slovensko gledališče, ki se mu je Jevnikar javno zahvalil: prav društvo je namreč dalo pobudo za odprtje razstave in jo postavilo v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem in Kulturnim društvom za umetnost KONS. V imenu organizatorjev je v petek spregovorila Bogomila Kravos: dejala je, da gledališče tako rekoč združuje in goji vse veje umetnosti – poleg besede in govora tudi glasbo, telesno držo in seveda likovno umetnost. Tega so se snovalci Kulturnega doma pred šestdesetimi leti dobro zavedali, je poudarila Bogomila Kravos, umetnost so razvijali v skladu s tedanjim časom in prostorom. Spomnila je še, da je slovensko gledališče prvih dvajset let po vojni »vandralo« sem in tja brez stalnega sedeža, preden je končno našlo ta prostor, kjer se je lahko ustalilo. Da so ob tem dobili najvidnejši umetniki tistega časa možnost, da kaj ustvarijo za novo stavbo gledališča, je zelo pomembno. Zato je prav, da so te umetnine spet na ogled, da »jih odkrijemo in tako odkrijemo svojo preteklost«.
O sami razstavi pa je več povedal njen kurator, Sandi Renko. Gre za dela velikanov svetovnega kova, je opozoril. Slikar in grafik Lojze Spacal je, na primer, razstavljal tudi na beneškem bienalu. Lončar Franjo Frančič pa je ustvaril pravcato monumentalno delo: njegovih 12.000 unikatnih keramičnih ploščic z motivi iz slovenske ornamentike prekriva stene Kulturnega doma. Preostala razstavljena dela so ustvarili portretist in krajinar Jože Cesar, ki je bil prvi scenograf v obnovljenem gledališču, slikar Avgust Černigoj, akvarelist in ilustrator Robert Hlavaty, slikar in dekorater Avrelij Lukežič, slikar Klavdij Palčič in kipar Frančišek Smerdu – slednji je izdelal bronasti kljuki z ženskima figurama, ki sta do zadnje obnove gledališča med letoma 2008 in 2009 krasili glavni vhod.
Prav zaradi prenove so bila dela umaknjena v depoje, zaradi česar jih obiskovalci ne morejo več občudovati. Društvo slovensko gledališče je pobudo za razstavo dalo ravno z namenom, da bi sprožilo razmislek o usodi omenjenih del, ki v skladiščih niso primerno vzdrževana, zlasti pa niso na ogled ljudem, kot bi si zaslužila. V veži Kulturnega doma bodo razstavljena do 31. marca 2026, kaj bo z njimi po tem datumu, pa še ni znano. Sandi Renko je na otvoritvi izrazil željo, da bi se razmislilo o odprtju muzeja oziroma stalne razstave.
Razstavo spremlja tudi katalog s fotografijami Maria Magajne iz arhiva Primorskega dnevnika, ki ga hrani Narodna in študijska knjižnica, in Studia Link. Katalog bogatijo besedila Magde Jevnikar, uredila ga je Ksenija Majovski, oblikoval pa Rado Jagodic – Studio Link. Razstavo in izid kataloga sta omogočila Zadružna kraška banka in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, otvoritev razstave pa je podprlo tudi Društvo Prosekar.
