Nostalgično potovanje z Maxom in njegovimi prijatelji

Piše: Kat Fotografije: Manuel Demori

Bibione Koncert Maxa Pezzalija

Petnajst tisoč ljudi se je zbralo v nedeljo, 10. julija, v Bibioneju, kjer je po dolgem premoru zaradi pandemije končno nastopil Max Pezzali, znani kantavtor in soustanovitelj skupine 883. Občinski stadion je bil zanj nabito poln gledalcev različnih starosti, staršev in otrok – več generacij ljubiteljev pop glasbe je pelo in plesalo na notah uspešnic, ki so se zapisale v zgodovino italijanske glasbe in v srca mnogih. Max Pezzali, zvezda večera, ikona italijanske popevke, glas 883, je na koncertu z naslovom Canta Max predstavil vse svoje uspešnice in tudi najnovejše pesmi ter tako začel turnejo Max Tour 2022. Glasbeni sladokusci so se lahko prepustili nostalgiji, z njim so prehodili pot njegove tridesetletne glasbene kariere.

Pezzali se je vrnil s povsem prepričljivim nastopom, profesionalno, suvereno, a obenem prav nič prevzetno. Navzočim se je opravičil, priznal je, da ga je malo strah, da postaja star, a da bo skušal vsem pričarati lep večer – uspelo mu je! Na velikem, pisanem odru, polnem luči in svetlobnih efektov, so zaživele čudovite koreografije, Max pa se je s svojimi oboževalci podal na potovanje v čas, ki ga več ni, in podoživel čustva iz preteklosti, ki jih nihče drug ne zna oživiti tako kot on. Max Pezzali je eden najbolj priljubljenih pevcev in avtorjev na italijanski glasbeni sceni, saj je v svoji karieri, v kateri je izdal 19 plošč in 61 singlov, prodal več kot 10 milijonov plošč (vključno s tistimi skupine 883) ter prejel številna priznanja. Kritiki in občinstvo ga cenijo zaradi njegovih vokalnih sposobnosti in besedil, ki sta jih na začetku zgodbe skupine 883 pisala z Maurom Repettom – pesmi so napisane v preprostem, a neposrednem in učinkovitem slogu. Ko je Repetto leta 1994 zapustil skupino, je Max postal vodja in glavni vokalist, leta 2004 pa se je odločil, da ne bo več uporabljal imena 883.

V Bibioneju je na oder stopil pravočasno, ni hotel, da bi ga občinstvo čakalo, celo opravičil se je za dvoletno zamudo, saj je bila turneja zaradi pandemije prenešena. Najprej je zapel La lunga estate caldissima, nato pa vse najbolj znane pesmi iz svojega repertoarja, kot so Sei un mito (s čudovitimi koreografijami plesalcev, ki so bili oblečeni v Arbre Magique, znane smrečice, parfum za avtomobil), Gli anni in Lo strano percorso. V seznam sta bili vključeni tudi uspešnici Hanno ucciso l’uomo ragno in Come mai. Gre za pesmi, ki so, tako ali drugače, zaznamovale italijansko glasbeno sceno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in najstniška leta milijonov ljudi. Zapel jih je 34, od Nord sud ovest est do Una canzone d’amore in najnovejših: bil je večer, ko se je koncert enega samega pevca spremenil v velik karaoke, na katerem so peli prav vsi, občinstvo, varnostniki, prodajalci piva, organizatorji in vsi tisti, ki so prispevali, da je bil dogodek lep. Vsi so navdušeno praznovali.

Po dolgem obdobju negotovosti je torej končno prišel čas, ko je Max stopil na oder pred svoje oboževalce, večina katerih ga zvesto spremlja že od samega začetka njegove kariere – zlate dobe, ki je pevec, rojen v Pavii, ne doživlja z nostalgijo, temveč z zavestjo in hvaležnostjo, saj je v šov vključil prijatelje, ki so z njim delili začetni uspeh. Po akustičnem “medleyju” so se namreč prazniku nenapovedano pridružili Maxovi življenjski prijatelji. Med skladbo Hanno ucciso l’uomo ragno se je na odru prikazal Mauro Repetto in zapela sta dobršen del prve plošče 883, nato pa sta na oder sprejela še druge “izvorne” člane skupine: Micheleja Monestirolija (saksofon) in Danieleja Moretta (trobenta) ter spremljevalni pevki Paolo in Chiaro, ki sta svojo glasbeno pot začeli prav z 883, leta 1997 pa celo zmagali na slavnem festivalu italijanske popevke v kategoriji “Sanremo mladi”.

Koncert se je spremenil v iskreno praznovanje, glasbeni ritem je bil hiter in nobena pavza ga ni prekinila. Po dveh urah in pol koncerta in dveh dodatkih so obrazi ljudi, ki so zapuščali stadion, izražali hvaležnost, zasanjanost, nostalgijo, za otožnost pa ni bilo prostora.

Bil je večer ponovnega srečanja, združevanja, čudovit koncert, ki so ga ustvarili prijatelji za tiste, ki so bili mladi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, in za njihove otroke, ki, kot starši, pojejo, plešejo, uživajo ob pesmih Maxa Pezzalija in 883.

Slike

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme