Nocoj smo mi pršl’ do vas, tradicionalni božično-novoletni koncert ZCPZ v Trstu

Če smo lani bili romarji upanja, bodimo letos koledniki miru! To je bilo spodbudno božično in novoletno sporočilo, ki ga je želela z doživetim tradicionalnim koncertom z naslovom Nocoj smo mi pršl’ do vas v katedrali sv. Justa posredovati Zveza cerkvenih pevskih zborov. V tem je bila zveza tudi uspešna, saj je v stolnico privabila veliko število glasbenih navdušencev in drugih obiskovalcev, ki so v nedeljo, 11. januarja, preplavili stolnico, da bi prisluhnili glasovom zbora APZ 100 Koledniki pod vodstvom mednarodno priznanega dirigenta Stojana Kureta.

APZ 100 Koledniki združujejo nekdanje pevce Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ki so v njem delovali med letoma 1992 in 2002 pod umetniškim vodstvom dirigenta Stojana Kureta. To obdobje velja za eno najuspešnejših v zgodovini zbora: skozi zasedbo je šlo okoli 300 pevcev, zbor pa je dosegel izjemno mednarodno odmevnost, med drugim z zmago na evropskem zborovskem Grand Prixu leta 2002. Pomemben pečat tistega časa predstavlja poglobljeno delo s slovensko ljudsko dediščino. Leta 1993 je ista zasedba izdala kaseto Kolednice, koledniške pesmi pa so bile v ospredju tudi na tokratnem koncertu. Ob stoletnici matičnega zbora se APZ 100 Koledniki ponovno povezujejo prav okoli tega izročila ter ga predstavljajo z umetniško zrelostjo, skupno izkušnjo in močno pripadnostjo.

Ob priložnostnem koncertu v tržaški stolnici je Stojan Kuret, eden najvidnejših slovenskih zborovskih dirigentov in pedagogov, čigar slog odlikujejo izjemna natančnost, poglobljena interpretacija in visoka zvočna kultura, o koledovanju in besedi koleda zapisal takole: “Beseda koleda izhaja iz latinske calendae, poimenovanja za začetek meseca, kasneje tudi leta. Običaj koledovanja so Slovani prevzeli zelo zgodaj, saj je razširjen pri vseh slovanskih narodih. Koledniki so ob praznikih obiskovali hiše v kraju, peli ali izrekali voščila sreče in zdravja ter v zameno prejeli darove, saj naj bi njihov obisk hiši prinašal blagoslov in dobro letino.” Prava kolednica, pravi Kuret, je peta pesem z jasno zgradbo: pozdrav domačim, voščilo srečnega novega leta ter prošnja za dar, zahvala in slovo. Ta običaj je na Slovenskem dokumentiran že v 16. stoletju. V pevski sezoni 1993 si je kot dirigent ob pripravi božičnega koncerta v stari Ljubljani zadal cilj obuditi star slovenski običaj petja kolednic. Zbral je kolednice z različnih slovenskih pokrajin, ki so jih zapisali in uglasbili skladatelji Ivan Grbec, Ubald Vrabec, Pavle Merkù, Engelbert Logar in Egi Gašperšič. Ker se mu je zamisel zdela dragocena, je zbor leta 1993 posnel 28 kolednic, ki jih zbor danes po dolgem času znova predstavlja v živo. Nedeljski tržaški koncert so tako sestavljale številne adventne, božične, novoletne in trikraljevske koledniške pesmi ob harmonikarski spremljavi Teje Udovič Kovačič in z recitacijo Braneta Jermana.

Adventni del programa so sestavljale kolednice z značilnimi melodijami in voščilnimi besedili, ki napovedujejo praznični čas. Pesmi iz Krope in Kamne Gorice, kot so Ncoj smo mi pršl’ do vas, Kako je to mogoče in Sem komaj dol legel, izhajajo iz živega ljudskega izročila in so bile prvotno namenjene koledniškim obhodom. V zborovski obliki jih predstavljajo harmonizacije Egija Gašperšiča, Ivana Grbca in Ubalda Vrabca. Božični del programa pa je vseboval pastirske in praznične pesmi, kot so Nikar ne dremajte, O polnoči grede in Ljub Jezušček zdiše, ki opevajo božično noč, rojstvo in praznično veselje. Novoletne kolednice so bile namenjene voščilu sreče, zdravja in dobrega leta. Pesmi, kot so Danes po vseh krajih zemlje, Možem za nov let talamo in Matija je tudi prinesel en dar, sledijo tradicionalni koledniški obliki prihoda, voščila in zahvale. Program so sklenile trikraljevske pesmi, ki zaokrožajo praznični čas. V njih se prepletajo motivi zvezde, treh kraljev in poti, pesmi iz Solbice, Podjune in Kamne Gorice pa dopolnjujejo raznolikost slovenskega in zamejskega prostora v priredbah slovenskih skladateljev. Dolg in občuten aplavz občinstva pa je uvedel še zadnjo, tradicionalno Sveto noč.