Nesrečen razplet, nov začetek?
Slovenskim nogometašem naposled ni uspel veliki met – uvrstitev na Evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Franciji. Reprezentanca selektorja Srečka Katanca je po tretjem mestu v kvalifikacijski skupini E za Anglijo in Švico imela, kot znano, dodatni tekmi proti Ukrajini: v Lvovu je izgubila z 2 proti 0, pred tednom dni pa je v Mariboru v osrednjem športnem dogodku tega obdobja v širši okolici igrala neodločeno 1 proti 1.
Namen tega sestavka je predvsem nanizati nekaj ugotovitev po razpletu, ki pomeni neuspeh, a hkrati določen mejnik in morda nov, vzpodbuden začetek. O tem, kar je bilo, je bilo v medijih povedano malodane že vse. Euro 2016, 15. celinsko prvenstvo, bo prvič domena 24 in ne več 16 izbranih vrst, tako da so bili tudi kriteriji za uvrstitev nižji (prvi dve iz vsake kvalifikacijske skupine neposredno in tretja v play-off), kljub temu pa se Sloveniji namera ni izšla. V slovenskem taboru si še grizejo nohte zaradi usodnih porazov v predtekmovanju proti Švici (3: 2 v gosteh, potem ko so še deset minut pred koncem vodili z 0: 2!) in nato v razigravanju v Ukrajini (2: 0). Povratno srečanje v Ljudskem vrtu je bilo čisto druga zgodba, naši so vodili že po desetih minutah z golom kapetana Cesarja in nato dolgo časa oblegali ukrajinska vrata. Ko bi zmagali z 2: 0 in izsilili podaljšek, bi prav nič ne ukradli, gol gostov pa je padel iz protinapada v sodnikovem dodatku, ko so domači napadali že z enajstimi možmi. Skratka, brez srečnega konca, toda z določenimi okrepljenimi gotovostmi.
Najprej to, da je Srečko Katanec še enkrat dokazal, da je pravi mož za reprezentančno klop in bo – če ne bo prišlo do velikih presenečenj – na čelu moštva z državnim grbom tudi naslednje leto, ko se začnejo kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2018. Konec nekega tekmovalnega cikla terja tudi določene dokončne odpovedi reprezentančnemu dresu, ki so jih ti obelodanili že takoj po tekmi v Mariboru. Novica je predvsem ta, da se poslavlja sijajni vratar Samir Handanovič, ki je pri 31 letih sicer vse prej kot star. Odlični Jan Oblak pa je tu za prihodnje desetletje zanesljiva, če že ne enakovredna zamenjava. Bolj ali manj pričakovano pa je bilo slovo trojice Mišo Brečko – Zlatan Ljubijankič – Nejc Pečnik, ki je – tako kot Interjev čuvaj mreže – ogromno dala reprezentanci.
Odhodi v vsakem primeru menda ne pomenijo, da bo selektorjev izbor v prihodnje obubožan, prej nasprotno. Svoje mesto v selekciji so utrdili predstavniki mlajše generacije (nekateri sicer mednarodno že zdavnaj preverjeni), kot so Kevin Kampl, Rene Krhin, Josip Iličič, Dejan Lazarevič, Roman Bezjak, že omenjeni Oblak, ob tem, da nekateri veterani, kot so kapetan Cesar, Valter Birsa, Milivoje Novakovič in še kdo drug, niso izrekli zadnje besede.
Katanec ima zagotovo že jasne pojme, kako naprej, upati je, da bosta zaupanje in podpora Nogometne zveze Slovenije vseskozi stvarna in dosledna. Torej, res škoda, da Jokiča in soigralcev ne bo prihodnje leto na EP (gre nedvomno za zamujeno ugodno priložnost), toda osnova, na kateri naj se gradi reprezentančna enajsterica za prihodnost, je – ne glede na nazadovanje na Fifini jakostni lestvici, ki pomeni bolj malo – vsekakor trdna.
HC
