Ne dajmo slabemu niti možnosti 

K očetu sta prišla sin in hči, najstnika, s prošnjo, da ju pusti v kino. Oče je prebral precej o predvajanem filmu in je vedel, da je v njem nekaj neprimernih prizorov, ki zavajajo v slabo, zato je imel pomisleke.

Najstnika sta začela očeta prepričevati: “Oče, pa saj gre samo za zabavo. Tudi če je v filmu nekaj neprimernih prizorov, je film vseeno dober. V njem je tudi nekaj izjemnih prizorov in kakšne zvočne efekte ima! Najini prijatelji so bili navdušeni.” Toda oče se ni vdal. Otroka sta bila razočarana in nista mogla razumeti očetove odločitve.

Istega večera je oče presenetil otroka in spekel pecivo. Dejal je, da ga je pripravil po posebnem družinskem receptu in mu dodal še posebno sestavino. Seveda je otroka zanimalo, katera je ta sestavina. Oče je odgovoril, da je pecivu dodal malo, ampak zares čisto malo gnoja. Otroka kar nista mogla verjeti. Toda oče jima je zatrjeval, da je gnoja resnično malo in da so vse druge sestavine odlične ter da mu je pecivo tudi sicer odlično uspelo. A kljub tem zagotovilom otrok ni mogel prepričati, da bi pecivo vsaj pokusila. “Saj je samo ena majhna stvar narobe, zakaj ne pokusita?” A najstnika se nista dala. Nato jima je razložil, zakaj ju ni pustil v kino. Film, ki sta si ga želela ogledati, je nekaj takega kot njegovo pecivo: je dobro, a nekaj slabega, ki je v njem, je lahko škodljivo. (Vodi me, dobrotni Duh, 29.)

Zgodba odpira vprašanje našega odnosa do zla, zlasti vprašanje, koliko lahko slabemu pustimo v svoje življenje. Sv. Pavel je tukaj odločen: “Ne dajajte prostora hudiču.” (Ef 4,27) Če slabemu začnemo dajati prostor, nas bo to uničilo. Jezusov boj s skušnjavami v današnjem evangeliju je jasen. Skušnjavcu se upre na samem začetku in ga odločno zavrne.

Skušnjavec nas hoče prepričati o dveh stvareh: Enkrat poskusiti slabo ne pomeni nič. Pa ni tako. Ko poskusimo narediti slabo, se nanj kmalu navadimo in grešimo. Zato je bil oče tako odločen in otrokom ni dovolil gledanja filma, v katerem je bilo slabo sporočilo, ker je vedel, da je stik s slabim tvegan. Zlasti za neizkušenega mladega človeka. To je slikovito pokazal s slabo sestavino v pecivu.

Kako premagati skušnjave? Ohranimo čiste in neomadeževane svoje misli. Zapomnimo si: naša dejanja bodo vedno sledila našim mislim. Kar gledamo, poslušamo ali beremo, bo ostalo v nas, v našem spominu … Če gledamo slabe in nespodobne stvari in mislimo, da bodo naše misli ostale čiste, se motimo. Če gledamo televizijske programe ali obiskujemo spletne strani, ki vsebujejo veliko negativnega, ne moremo pričakovati, da bodo naše misli neomadeževane. Če bomo dlje časa počeli nepoštene stvari, se bomo nanje navadili. Če bomo začeli lagati, bomo to potem zlahka počeli. Če bomo gledali oddaje, kjer grdo govorijo, ali poslušali ljudi, ki to počnejo, bomo kaj kmalu tako počeli tudi mi. 

Pri vseh Jezusovih odzivih na skušnjavo vidimo, da se jim Jezus upre takoj, na začetku in ne vstopa v dialog s skušnjavcem. Z zlom ne sklepa nikakršnega kompromisa. Vzorec, ki je poučen tudi za nas.

Zgodba za navdih

Neka premožna Američanka se je s prijateljicami odpravila na potovanje po Evropi. Njen mož je ostal doma in se ukvarjal z borznimi posli. Žena je v Parizu našla krznen plašč. Bil je najlepši, kar jih je do tedaj videla. Možu je poslala telegram: “Našla sem čudovit plašč za samo 50.000. Kaj meniš?” Takoj ji je odgovoril: “Ni predrag zate?”

Zato si lahko samo predstavljamo začudenje moža, ko se je žena vrnila domov z dragocenim plaščem. Jezni mož jo je vprašal: “Nisi dobila mojega telegrama?” “Seveda sem ga,” je odgovorila. “Poglej!”

Mož je pogledal telegram, na katerem je pisalo: NI PREDRAG ZATE. Pozabil je napisati vprašaj! (Zgodbe kažejo novo pot, 130).