Naturopatski nasveti (232)
Tudi Hipokrat je pisal o šentjanževki. Po njegovi razlagi yper pomeni nad, ekon pa pomeni slika. Hipokrat daje šentjanževki moč videnja po smrti, videti preko; svetuje jo za blaženje epileptičnih (božjastnih) napadov.
Pastirji v severni Italiji uporabljajo šentjanževe liste za odišavljanje štale. Ko spijo v visokogorju s kravami, prižgejo liste šentjanževke, da odišavijo in razkužijo prostor.
Antična legenda pravi, da je šentjanževka nastala iz krvi sv. Janeza Krstnika, ki je bil umorjen po obsodbi Salome. Dejstvo je, da šentjanževka zacveti junija, ko se spominjamo na svetnika Janeza Krstnika (24. junij). Zaradi sončnosti, ki jo cvetlice šentjanževke nosijo, je to zelišče odličen odganjalec negativnih misli. Osebno ga najraje imam samo za zunanjo uporabo, in sicer za mazanje in izvajanje obkladkov z oljem. To olje je odlično za masažo akupresurnih točk glave in ramen pri negativnih mislih. (glej sliko) Vsako točko masiramo 3 minute.
Mažemo ga po trebuhu (pleksus solarij) in na predelu križa, tja lahko polagamo tudi obkladke.
Obkladki iz šentjanževke: vzamemo vato na meter ali gazo, jo prelijemo s šentjanževim oljem, položimo na obolelo mesto, čez povijemo prozorno folijo za živila. Pustimo stati čez noč. Šentjanževka je sonce, žarek upanja, veselja in vedrosti. Uporabljajmo jo!
/ dalje
www.saeka.si
