Naturopatski nasveti

Naturopatski nasveti (193)

Naturopatski nasveti (193)

Piše: Erika Brajnik / Otroci in starši (2)

Veliko otrok in najstnikov starši pripeljejo k meni, češ da so bolni in imajo težave. Saj ni čudno, ko pa se tako slabo prehranjujejo, tarnajo starši. Tipičen dan povprečnega najstnika se zjutraj začne s skromnim zajtrkom: kakav in nekaj keksov, ali pa nič! Potem pa v šoli za malico sendvič ali pica. Ko pride domov, si po navadi skuha testenine, če si kosilo pripravi sam. Redki so tisti srečneži, ki pri noni dobijo kosilo na žlico. Zvečer pa spet nekaj lahkega, na hitro, najbolje sendvič.
Tako se torej prehranjujejo naši otroci: bolj ali manj v celem dnevu uživajo le ogljikove hidrate, večinoma rafinirane. Ti v telesu uničujejo vitamine, posledica take prehrane pa je tudi pomanjkanje vlaknin in beljakovin, ki so še posebej pomembne za rast.
In kako se prehranjujejo starši teh otrok? ENAKO! In tako pripeljejo k meni otroka, ki ima težave s hipotirozo ali hiertirozo, z motnjami pozornosti ali dermatitisom, da bi si – poleg zdravniške obravnave – uredil še prehrano.
Seveda otroku takoj odleže, ko izboljša prehrano. Ampak zdrava prehrana ne sme biti kazen ali zgolj odgovor na bolezen! Otroku mora pomeniti nekaj dobrega, nekaj, s čimer izraža ljubezen in spoštovanje do samega sebe, tako da skrbi za svoje zdravje in se veseli življenja.
Bolj ko smo zakisani, slabše ko se prehranjujemo, bolj smo črnogledi, jezni, ljubosumni, nevoščljivi, prestrašeni, neodločni, bolni ali leni. Starši so prvi, ki morajo biti otroku dober zgled! Njihovo poslanstvo je dati zgled pravilnega prehranjevanja, lepega vedenja, dobrih navad, vrednot, načel in pravil.
Biti starši je veliko delo, velika odgovornost, ki se je moramo zavedati. Družina mora biti pozorna na vsak svoj člen. Če je najšibkejši člen otrok, se mu morajo vsi ostali v družini prilagoditi, mu prisluhniti, se določeno obdobje hraniti kot on, dokler mu ne bo bolje. Vsi za enega, eden za vse!
Ničkolikokrat mi mame zaupajo: “Otrokom skuham mineštro, sama pa je ne pojem. Ko gredo spat, ko je mir, pa po hladilniku iščem neumnosti”. Kakšna prevara samega sebe in vse družine!
Ko verjamemo v družino, v njeno moč, takrat vlagamo vanjo dejanja, ne besede. Vse življenje se trudimo, da napredujemo na delovnem mestu, da več zaslužimo. Mar se za družino ni vredno potruditi? Službo lahko zamenjamo, kri pa ni voda. Družina nam ostane za vedno, zato je naše največje bogastvo.
/ dalje
www.saeka.si

13.04.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!