Na obzorju se že zarisuje zlata svoboda …

Piše: IŠA

Deseta številka otroške revije Pastirček v 77. letniku

Še peščica dni in šolski zvonček bo še zadnjič zazvonil in naznanil začetek vselej tako nestrpno pričakovanih počitnic, ki bodo naše male šolarje popeljale na odkrivanje marsičesa in prinesle nova spoznanja in čudovita doživetja. Vse to bo imenitno gradivo malih dopisnikov za septembrsko številko Pastirčka, ki nikdar ne pozabi na otroke, kot pravi njegov urednik Marijan Markežič; sam upa, da tudi otroci ne pozabijo na svojega zvestega spremljevalca šolskih dni. Pastirček se razigrano poslavlja od svojih bralcev s pesmico V. T. Arharja Na morje!, ki veselo kliče: “Vsi na morje, sonce, zrak!”

Če bo radovedne cicibane počitniški potepuški duh zvabil v gozd, jim bo prav prišel Naravoslovni kotiček za najmlajše, v katerem Barbara Rustja predstavlja gozdne živali: veverico, žolno, srnjaka, jelena, medveda, lisico … Nekatere živijo na drevesih, druge med drevjem in grmovjem. Nekatere se hranijo z rastlinami, druge z živalmi. V živalskem svetu zmaga pač močnejši …

V basni, ki jo prikazuje Danila Komjanc, se mala muha, ki je ves dan ždela na rogu vola, ki je oral, med svojimi družicami baha, kako je bil dan zelo težek, ker so veliko zorali! Bahaštvo pa tako!

Počitnic se veselijo tudi razigrana zajčka Pikec in Puhek, njuna mamica Sivka in vsi njihovi prijatelji, ki Pastirčkovim bralcem voščijo vesele in brezskrbne počitniške dni, potem ko so skozi vse šolsko leto delili z njimi svoje dogodivščine. Le te so izšle iz bujne domišljije, pa tudi bolj žalostnih resničnih težav, kot so bili požari na našem Krasu, izpod peresa Lidija Jarc in ob likovni podobi Monice Quaggiato.

Berta Golob je svoji pesmici dala naslov Blagoslovljeno. V njej “slika” medene njive ajde in razkošne barve brajde. Hkrati ji misel splava do tistih otrok, ki so lačni in jim mi moramo pomagati. Pesem iste avtorice Ljubezen pa govori o tem plemenitem čustvu, ki zaobjame ves svet in seveda človeka v njem.

O tem, kako je v šolskem letu najlepši zadnji dan, pa hudomušno poje pesem Zore Saksida Podražljivka. V glasbo jo je prelil Patrick Quaggiato, ki mu not nikdar ne zmanjka. Zapeli jo bodo lahko naši pridni otroški zbori.

Zajček Timi, ki s svinčnikom v roki vabi k dopolnjevanju rubrike Paole Bertolini Grudina Čas za igro, se še sam odpravlja na morsko obalo in izbira, kaj bo nesel s sabo na plažo. Packo, čigar prizanesljivi očka je Walter Grudina, pa je tokrat “osedlal” kolo in pravi, da bi lahko šel na kolesarsko dirko po Italiji, če ne bi bilo treba toliko pritiskati na pedale!

Pastirček slaščičar pa se je že udobno namestil na ležniku pod sončnikom in uživa svežo kremo za sadje. Še sami Pastirčkovi bralci jo bodo lahko okusili, če bodo posegli po receptu, ki sta ga napisali njegovi pomočnici Katerina in Graziella.

Med poukom se marsikdaj zgodi, da učenec prosi drugega, če mu lahko kaj posodi, ker je doma pozabil svinčnik, barvice … Pred tako dilemo, ali naj posodi ali ne, se je znašel tudi fantiček v stripu Walterja Grudine in Paole Bertolini Grudina. Seveda so opisani tudi občutki, ki spremljajo eno ali drugo odločitev. Avtorja spodbujata otroke, naj še sami pomislijo, kako jim je pri srcu, ko so pred takim “razpotjem”.

O prihodu Sv. Duha, ki se je v podobi plamenčkov ustavil nad vsakim apostolom in Marijo, se zaustavlja tokratni zapis Zgodbe iz Svetega pisma, ki jih tako preprosto in na otrokom razumljiv način predstavljata Walter Grudina in njegova, zdaj že pokojna žena Paola Bertolini, ki jo je gotovo že obsijala lepota nebeške zarje. V njeni rubriki Spoznavajmo Sveto pismo pa je protagonistka Sara, ki ji je Bog napovedal, da bo kljub starosti rodila sina, saj pri Bogu ni nič nemogoče.

O sv. Vidu, enem izmed najbolj priljubljenih svetnikov, pripoveduje izredno zvesta, dolgoletna sodelavka Mariza Perat, ki rada opisuje življenje in delo svetih oseb, ki so brezpogojno služili Bogu. Sv. Vid, rojen verjetno na Siciliji, je umrl mučeniške smrti v začetku 4. stoletja blizu mesta Salerno, ko je vladal cesar Dioklecijan, velik preganjalec kristjanov. Sv. Vid, čigar relikvije so prenesli v samostan Saint-Denis pri Parizu, je znan kot priprošnjik za zdravje oči in dober vid, pa tudi proti kugi. Peratova opozarja, da imamo tudi v Gorici cerkev, posvečeno sv. Vidu in njegovemu učitelju sv. Modestu, in sicer na Placuti. Njegov god praznujemo 15. junija. Slovenci imamo mnogo pregovorov, ki se nanašajo nanj, npr. O svetem Vid se noč in dan vid, Sveti Vid češenj sit.

O prijateljstvu, ki je velik dar, govori Vesna Benedetič, ki svoje umetniške vzgibe že kar nekaj let namenja tudi Pastirčkovim bralcem na štirih straneh, vselej obogatenih z rahločutnimi, nežnimi okrogloličnimi živalicami, ki bi jih bralec kar objel, ker so tako ljubke in privlačne.

Benedetičeva razlaga, da svetovni dan prijateljstva obeležujemo 30. junija, in to šele od l. 2011! To pa je nenavadno glede na pomen, ki ga ima prijateljstvo. “Medo in zajček”, piše Benedetičeva “si predstavljata pojem prijateljstva kot čaroben sončnik, pod katerim vsi njuni prijatelji prijazno in ljubeznivo sobivajo” (na sliki). Spretnim prstkom pa likovna umetnica predlaga, naj poskusijo napraviti pravi mozaik iz materialov, ki jih je izbrala zanje. Zavihajte si rokave, dragi mali umetniki, in kar veselo na delo!

V Pastirčkovi pošti je veliko krasnih risbic, ki kar kličejo v naravo, pa tudi velik plakat, ki so ga izdelali učenci 2. b. r. OŠ iz Romjana.

Čudovitim slikarjem naj gredo iskrene čestitke, vsem Pastirčkovim bralcem pa dolge, brezskrbne, čim lepše počitniške dni (upajmo brez strašljivih, pogoltnih ognjenih zubljev).

Preberi tudi

Za človeka gre

Kristjani in družba

Za človeka gre

21.01.2024
S plemenito srčnostjo iskati lepo in dobro

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme