Na Cerju odprli novo daljinsko pešpot Zeleno srce Krasa – pohodnike vabijo na območje, kjer je divjal ogenj
Zeleno srce Krasa (Carsus Trail) je nova, 103 kilometre dolga daljinska pešpot, razdeljena na šest etap, ki povezuje Vipavsko dolino, Kras in morje oz. sedem obmejnih občin v Sloveniji in Italiji. V obliki srca obkroža območje požara, ki je Kras na obeh straneh meje prizadel julija 2022. Ideja za novo pešpot je zrasla iz čezmejnega sodelovanja pri gašenju požara ter v želji po obnovi in povezovanju.
Največji požar v zgodovini Slovenije, ki je Kras zajel med 15. in 29. julijem 2022, gorelo pa je tudi veliko območje na italijanskem delu meje, je skupaj prizadel kar 4500 hektarjev površin, od tega 3700 hektarjev v Sloveniji, kjer je ogenj zajel 2900 hektarjev gozdov. Na sredinem uradnem odprtju nove daljinske pešpoti pred Pomnikom miru na Cerju so se snovalci nove poti še enkrat zahvalili vsem prostovoljcem, več kot 6300 jih je bilo, ki so pod strokovnim vodstvom zaposlenih na Zavodu za gozdove Slovenije v treh letih na skupno 35 akcijah posadili več kot 120.000 sadik in posejali preko deset ton semen avtohtonih listnatih dreves. Na ta način je bilo obnovljenih 462 hektarjev gozdov.
Da je bilo to mogoče, gre zahvala več kot 800 donatorjem, ki so preko Fundacije Vrabček upanja prispevali za obnovo Krasa po požaru. Skupaj so zbrali že več kot 380.000 evrov in donirati je mogoče še naprej. Z zbranim denarjem je bila vzpostavljena tudi nova daljinska pešpot, ki je nastala na pobudo občin Miren – Kostanjevica, Renče – Vogrsko, Komen, Devin – Nabrežina, Doberdob, Sovodnje ob Soči in Nova Gorica.
“Pot je daljinska, krožna, mednarodna, ena najbolj trajnostnih in prepričani smo, da tudi najlepših poti v tem delu Evrope. S to potjo danes dodajamo novo obliko življenja, ki prinaša obet razcveta turizma in razvoja lokalnih skupnosti na čezmejnem območju,” je ob odprtju poti povedala Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras. Dodala je še, da lahko pohodniki na pot vstopajo kjerkoli. Na njej je 18 večjih in 44 ostalih znamenitosti. Pot je opremljena z 12 učnimi tablami ter 24 izobraževalnimi vsebinami o naravni in kulturni dediščini. Projekt je bil že leta 2024 na mednarodnem srečanju zelenih destinacij v Berlinu nagrajen kot ena od treh najboljših trajnostnih praks na svetu.
Pohodnikom je več informacij o poti na voljo na portalih Slovenia Outdoor in Outdoor Active. Ariana Durnik je pojasnila še, da so z močno promocijo začeli na slovenskem, italijanskem in avstrijskem trgu, kmalu pa bodo dodali še nemškega. Pot je v celoti markirana z rdečimi oznakami v obliki srca, vsaka etapa ima vstopno in izstopno informativno tablo. Janko Humar, nekdanji prvi mož turizma v Posočju, ki je pot trasiral, je povedal, da slabi dve tretjini poti vodita po slovenskem in dobra tretjina po italijanskem ozemlju, da je na njej skupaj okrog 2000 metrov višinske razlike, zanimiva pa je predvsem zato, ker povezuje Kras, Vipavsko dolino in jadransko obalo.
“Če temu dodamo še vso izjemno lokalno dediščino, lokalno stavbarstvo, kraški kamen, domačo pridelavo, kmetijstvo, trte, vinogradništvo, sadje, je to izjemno kulturno izročilo, ki ga ta prostor ponuja,” je še povedal Humar, ki je sodeloval tudi pri nastajanju daljinskih pešpoti Juliana Trail in Alpe Adria Trail. Izpostavil je tudi vrsto res odličnih spomenikov tega prostora od Cerja, gradu Rihemberk, pravljično lepega Štanjela, cele zbirke kraških vasic proti morju, od katerih je ena lepša od druge, Rilkejeve poti, devinskega gradu, Doberdobskega jezera in zgodovinske poti na Brestovec.
Slovesnost ob odprtju poti, ki so se je poleg vseh županov udeležili tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Slovenske turistične organizacije, večine donatorjev in številnih, ki so tako ali drugače sodelovali pri njenem nastanku, je bila programsko bogata. Na odru so se izmenjevali pevci, glasbeniki in plesalci, kot slavnostna govornica pa je zbrane nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
“Živimo v nepredvidljivih, razdrobljenih časih. Svet okoli nas se zdi razpokan, dialog pa pogosto utopljen v hrupu nestrinjanja. Zato je projekt Zeleno srce Krasa veliko več kot turistični produkt. Sodelovanje občin je zgled za vso aktualno politiko. Dokazali ste, da meje postanejo le črte na zemljevidu, ko gre za preživetje habitatov in ohranjanje dediščine,” je povedala predsednica Pirc Musar, ki je v nadaljevanju programa z vsemi župani tudi prerezala trak in s tem pot uradno predala namenu. Še prej pa je povedala tudi: “Carsus Trail je zgodba o rojevanju priložnosti iz pepela. Naj bo vsak korak pohodnika poklon tistim, ki ste tukaj gasili in tistim, ki smo tukaj sadili.”
Kot se za odprtje pešpoti spodobi, je sledil voden pohod po delu poti, od Cerja do jame Pečinke, ki se ga je ob lepem vremenu udeležilo veliko ljubiteljev hoje. Omeniti velja tudi, da je Zavod za gozdove Slovenije Zeleno srce Krasa letos postavil ob bok 14 naj gozdnim potem Slovenije, zato ker nudi vpogled v zanimive vsebine, kot so suhozidna gradnja, ki je uvrščena na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine, gradišča, osmice in avtohtone drevesne vrste Krasa, ki zahvaljujoč vsem prostovoljcem in donatorjem spet rastejo na tem območju.
