Muzej prve svetovne vojne na goriškem gradu ponovno odpira svoja vrata

V desetih tematsko in kronološko urejenih sobah je v treh jezikih predstavljeno življenje vojakov in civilnega prebivalstva v času vojne na našem območju

Po več kot letu dni, ko avtobusi s šolskimi skupinami niso več vozili do grajskega naselja, številni turisti pa so se vračali domov, ne da bi izvedeli kaj več o veliki vojni, je deželni zavod ERPAC znova odprl vrata muzeja, posvečenega obdobju, ki je močno zaznamovalo naše kraje in po katerem je ta prostor znan tudi v svetu. Glavni cilj prenove Muzeja prve svetovne vojne je bila odstranitev arhitektonskih ovir in zagotovitev dostopnosti vsem obiskovalcem v skladu s sodobnimi standardi. Ob tej priložnosti so posodobili tudi dolgoletno razstavno gradivo in razstavni sistem, zavestno pa so se odločili ohraniti pripovedni slog, in sicer z zornega kota vojakov in civilistov ter njihovega vsakdanjega življenja v enem najtežjih obdobij naše polpretekle zgodovine.

V središču muzejske postavitve ostaja človek. V desetih tematsko in kronološko urejenih sobah je predstavljeno življenje italijanskih in avstro-ogrskih vojakov. Na rdečih stenah, ki zaradi močne barve pri obiskovalcih vzbujajo močna čustva, visijo originalni dokumenti iz obdobja prve svetovne vojne, ki omogočajo poglobljeno razumevanje takratnega dogajanja. V vitrinah so razstavljeni predmeti vojaške opreme, orožje in uniforme obeh vojsk, ena izmed sob pa ponuja realistično rekonstrukcijo bojnega jarka. Razstavo dopolnjujejo številne zgodovinske fotografije, ki obiskovalcem pomagajo pri boljši predstavi takratnega življenja.

Razstavno gradivo spremljajo kratke, jasne in pregledne didaskalije v treh jezikih — slovenščini, italijanščini in angleščini. Tudi nove interaktivne vsebine, ki obiskovalcem ponujajo dodatne fotografije in opise vsakdanjega življenja na soški fronti in v njeni okolici, so večjezično opremljene. Posodobitev muzejske postavitve sta vodila kustosinja muzeja Alessandra Martina in zgodovinar Lucio Fabi.

Slavnostno odprtje

Uradna otvoritev prenovljenega muzeja je potekala v četrtek, 17. julija, v prisotnosti deželnega odbornika za kulturo in podpredsednika Maria Anzila, direktorice zavoda ERPAC Lydie Alessio Vernì ter goriškega župana Rodolfa Ziberne in številnih predstavnikov goriške uprave. Slavnostnega dogodka se je v duhu sodelovanja udeležil tudi novogoriški podžupan Tomaž Horvat.

“To je eden izmed mnogih lepih dni tega leta v Gorici,” so bile besede deželnega odbornika in podpredsednika Anzil, ki je v svojem govoru poudaril pomen poznavanja zgodovine za sobivanje in prijateljstvo na tem obmejnem prostoru. Nepričakovano — saj so se za to odločili tik pred začetkom dogodka — je napovedal, da bo vstop v muzej do petka, 25. julija, brezplačen.

“Muzej želi postati prostor, ki spodbuja razmislek o pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina,” je povedala direktorica ERPAC-a Lydia Alessio Vernì, ki je vodila uradni del odprtja. Goriški župan je ob tej priložnosti priznal, da so številni turisti v zadnjih letih prihajali v Gorico in spraševali o prvi svetovni vojni, tako kot še sprašujejo o zapuščini Franca Basaglie, a si do zdaj tega niso mogli ogledati. Prepričan je, da so domačini in obiskovalci ponovno odprtje muzeja težko pričakovali.

Muzeji v grajskem naselju

Prenova Muzeja prve svetovne vojne je del širšega projekta, ki vključuje tudi Muzej mode in uporabnih umetnosti ter Hišo Morassi, vse v neposredni bližini. Celoten projekt je vreden 4,8 milijona evrov, pri čemer je več kot polovico sredstev prispeval deželni zavod ERPAC iz lastnega proračuna, preostanek pa prihaja iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (PNRR) v okviru razpisa Borghi. Za prenovo Muzeja prve svetovne vojne je bilo namenjenih 2,5 milijona evrov.

Kot je na odprtju povedala arhitektka Federica Rovello, bo deželni zavod nadaljeval s prenovo ostalih objektov, najprej bo na vrsti odstranitev arhitektonskih ovir, nato pa še ureditev dodatnih prostorov, kot sta kavarna in razstavni prostor za začasne razstave. Prenova, ki se je začela februarja lani, naj bi bila zaključena v začetku leta 2025, a so se dela nekoliko zavlekla zaradi arheoloških najdb med izgradnjo zunanjega dvigala.