Mostovi sodelovanja sredi Evrope, kjer pozornost do manjšin upada
28. seminar delovne skupine slovanskih manjšin v Evropi (AGSM)
VGorici je med 20. in 23. novembrom potekal 28. seminar delovne skupine slovanskih manjšin v Evropi (AGSM), ki deluje v okviru Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUEN). Dogodek sta v sodelovanju z mednarodno organizacijo pripravili krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza.
Seminar se je začel v četrtek zvečer, ko so prireditelji v dvorani nekdanjega goriškega pokrajinskega sveta pozdravili goste iz Nemčije, Madžarske, Albanije, Avstrije, Hrvaške, Ukrajine, Slovaške, Estonije, Italije in Slovenije, ki so predstavljali več kot 15 različnih manjšin. O naši narodni skupnosti sta jim spregovorila predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj in Ksenija Dobrila, svoj pozdrav je prinesel Hartmut Leipner, podpredsednik FUEN-a in vodja omenjene delovne skupine, Martina Bearzi in Martina Budin pa sta predstavili brand Slovenci v Italiji. Uradno odprtje seminarja je potekalo v petek zjutraj. Moderiral ga je Evgen Ban, ki je s poudarkom na jezikovni in kulturni mozaičnosti prostora izpostavil raznolikost kot največjo vrednoto somestja. Dogodek je spremljalo simultano prevajanje, čemur je bila primerna tudi simbolika štirijezičnega napisa “Gorica” v sejni dvorani in grbi večjezičnih občin.
Prisotne sta najprej nagovorila župan Gorice Rodolfo Ziberna in direktorica zavoda GO! 2025 Mija Lorbek. Oba sta izrazila ponos nad doseženimi rezultati projekta Evropska prestolnica kulture, ki ga vidita kot prelomno točko v razvoju čezmejnega prostora. Po besedah Ziberne je intenzivno sodelovanje med občinama zaradi EPK preraslo v odnos sodelovanja med prijatelji, kar predstavlja pomemben premik v prostoru, kjer življenje ob meji nikoli ni bilo enostavno.
V imenu slovanske skupine manjšin v Evropi je dr. Hartmut Leipner ocenil, da je brezmejno mesto Gorica – Nova Gorica izvrsten primer, kako lahko meje postanejo mostovi. A po njegovih besedah mostovi zahtevajo stalno vzdrževanje, še posebej v obdobju, ko pozornost Evropske unije do manjšinskih pravic upada in ko populistične politike pogosto delujejo proti manjšinam. Leipner je spomnil, da je bila FUEN ustanovljena prav zato, da manjšine dobijo glas, ter opozoril, da demokratičnost družbe merimo po tem, kako ta ravna z manjšinami.
Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je poudarila dragocenost dvojne identitete pripadnikov slovenske skupnosti v Italiji in opozorila, da je za njeno politično zagovarjanje pogosto deležna žalitev. Kljub temu vztraja pri prizadevanjih za zakonske popravke, ki bi slovenski manjšini omogočili možnosti zastopstva v parlamentu, še posebej po nedavnem zmanjšanju števila parlamentarcev, ki je zožilo priložnosti tudi za Furlanijo – Julijsko krajino in Slovence.
Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vesna Humar, je poudarila edinstven položaj Slovenije, ki ohranja poseben resor za Slovence izven matice, kar je v evropskem prostoru redkost in zato tudi ponos. Tudi po njenem mnenju manjšinska vprašanja danes res niso v ospredju evropskih razprav, a ravno zato so čezmejna sodelovanja in krepitev odnosov med državami ključni za varovanje evropske kohezije. Opozorila je, da pravic ne smemo le ohranjati, temveč jih moramo tudi nadgrajevati ter da ne smemo dopustiti, da pozornost namenjamo le avtohtonim manjšinam, medtem ko bi pri novodobnih skupnostih popuščali.
Deželni svetnik Marko Pisani je predstavil pregled izvajanja zaščitne zakonodaje, ki jo Furlanija – Julijska krajina redno preverja. Izpostavil je predvsem izzive šolstva, saj zmanjševanje šolske populacije zaradi demografskih trendov močno vpliva tudi na slovensko šolo. Zato je po njegovih besedah nujna dolgoročna strategija za naslednjih 20 ali 30 let, ki mora vključevati izkušnje drugih manjšin. Opozoril je, da slovenska skupnost v Italiji nima zagotovljenega sedeža ne v deželnem svetu ne v rimskem parlamentu, čeprav zakon predvideva olajšano izvolitev. Ob tem je spomnil na primerjalne študije, ki slovenski model zaščite manjšin uvrščajo med najboljše v Evropi, ter poudaril, da je GO! 2025 postal motor razvoja za celotno deželo.
Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek je v nadaljevanju pojasnila, da je projekt Evropska prestolnica kultura presegel pričakovanja. Povezovanje društev na obeh straneh meje je postalo vsakodnevno, brezmejnost pa je, kot je slikovito dejala, “postala nalezljiva”. Izpostavila je tudi, da je Evropski parlament GO! 2025 razglasil za najizjemnejšo evropsko prestolnico kulture doslej, kar je veliko priznanje, a hkrati tudi odgovornost. Zaključni dogodek bo 5. decembra prvič v zgodovini potekal kot javna predaja štafete med aktualno in prihodnjimi prestolnicami kulture.
Popoldanski del seminarja AGSM v Gorici je bil posvečen okrogli mizi, na kateri so sodelovali predstavniki FUEN, ustvarjalci Evropske prestolnice kulture GO! 2025, predstavniki slovenske, furlanske in nemško govoreče skupnosti ter organizatorji Europeade 2028. Na začetku se je na daljavo oglasila predsednica FUEN Olivia Schubert, ki je poročala o nedavnih administrativnih srečanjih in dogodkih ter poudarila, da manjšinske skupnosti svojega položaja ne smejo jemati za samoumevnega.
Umetniška svetovalka EPK in režiserka ključnih dogodkov, Neda Bric, je predstavila idejni razvoj od prvih zamisli do sodobne podobe projekta. Spomnila se, ko je pred skoraj desetletjem oblikovala pobudo Go borderless, ki je izhajala iz prepričanja, da je prostor med Gorico in Novo Gorico enoten in prepleten. Izpostavila je, da se je projekt globoko dotaknil ljudi, kar je bilo opazno že ob odprtju, ko je dogajanje zajelo skoraj vse prebivalstvo. Veliko je bilo čezmejnih aktivnosti, le čas pa bo pokazal, kaj se je trajno zakoreninilo v mentaliteti ljudi. Za pripadnike slovenske skupnosti v Italiji ima EPK poseben pomen, saj so že sami po sebi večkulturni in dvojezični, kar se je odrazilo tudi v organizacijskem jedru projekta.
O institucionalnem ozadju EPK je spregovoril tudi Tomaž Konrad, pomočnik direktorice zavoda GO! 2025. Predstavil je razvoj čezmejnega EZTS-ja, ustanovljenega leta 2006 med občinama Gorica, Nova Gorica in Šempeter – Vrtojba. EZTS po njegovih besedah omogoča vsakodnevno operativno sodelovanje, saj zaposluje mešane ekipe Slovencev, Italijanov in pripadnikov manjšin, kar omogoča vzpostavljanje zaupanja in razvoj skupnih projektov. EZTS se namreč ukvarja z več projekti, od infrastrukturnih, kot je prenova Trga Evrope na obeh straneh meje, do upravljanja sklada malih projektov, s katerim krepi delovanje lokalnih društev in institucij. Po njegovem mnenju so prav takšni veliki projekti tisti, ki spodbudijo razvoj in pokažejo, da je mogoče delati skupaj, hkrati pa iz majhnih pobud nastajajo tisti procesi, ki povezujejo ljudi na dolgi rok.
V nadaljevanju se je razprava osredotočila na Europeado 2028, ki bo prvič v zgodovini potekala v Furlaniji – Julijski krajini. Feliciano Medeot je predstavil sodelovanje slovenskih in furlanskih športnih organizacij, manjšinskih institucij ter deželnih struktur, ki so se združile v priprave na največje športno srečanje evropskih narodnih skupnosti. Po njegovih besedah je Europeada priložnost, da manjšinske skupnosti spet intenzivneje sodelujejo in presežejo zgodovinske napetosti. “Moramo delati in sanjati skupaj,” je poudaril. Igor Tomasetig je predstavil zasnovo Europeade 2028, ki bo prinesla več novosti. Ekipe bodo nastanjene v Gradežu, tekmovalni sistem pa bo spremenjen tako, da bodo skupine imele po tri ekipe, kar bo igralcem omogočilo prost dan in zmanjšalo fizične obremenitve. Posebno mesto bo imel kulturni dan v Vidmu, posvečen predstavitvi bogastva FJK, od slovenske do furlanske in nemške dediščine. Odprtje bo potekalo v Trstu, pomembnem multikulturnem središču, med drugim tudi slovenske skupnosti, veliki finale pa v Gorici, mestu, kjer se srečujejo vse tri jezikovne skupnosti. Zaključek razprave je bil usmerjen v prihodnost. Konrad je izrazil prepričanje, da bo EZTS ostal pomemben akter pri strateških projektih somestja in da bo prav premagovanje fizičnih in miselnih ovir še naprej jedro čezmejnega sodelovanja. Neda Bric pa je poudarila, da je največja moč prav v majhnih pobudah posameznikov: “EPK ni nastala iz velikih, temveč iz tisočerih majhnih dogodkov, ki so jih ustvarili ljudje sami. Prav to daje pogum skupnosti, da raste.”
Popoldanska okrogla miza je tako potrdila, da čezmejni prostor med Gorico in Novo Gorico ostaja živo središče evropskega dialoga o manjšinah, kulturi in sodelovanju ter da bodo izkušnje EPK in priprave na Europeado 2028 tudi v prihodnje spodbujale povezovanje skupnosti, ki živijo v tem edinstvenem prostoru.
Mednarodno srečanje se je z raznimi okroglimi mizami nadaljevalo do sobote zvečer in zaključilo s Ceciljanko v Kulturnem centru Lojze Bratuž.
