Mladi rojaki iz Argentine so prinesli svež pridih slovenstva

Tudi letos se je lepo število mladih študentov iz Argentine, ki pripadajo tretji generaciji slovenskih izseljeniških rodbin, začelo svoje enomesečno bivanje v matični domovini z obiskom našega roba slovenskega etničnega ozemlja. Pobuda Rast ima večdesetletno zgodovino. Do osamosvojitve Slovenije so mladi potovali po svoji domicilni državi, do Bariloč in južnih jezer. Tako so spoznavali preteklost izseljeniških usod. V zgodovini je namreč veliko Slovencev zapustilo domovino zaradi gospodarskih, družbenih, ideoloških ali političnih razlogov. “Po drugi svetovni vojni so naši starši in dedje odšli v tujino zaradi komunističnega nasilja. Nekaj let so preživeli v begunskih taboriščih v Italiji ali Avstriji; potem pa, ko je bilo očitno, da v doglednem času ni upanja za vrnitev v domovino, so odšli v svet. Nekateri so se naselili po Argentini, kjer so ohranjali verske in narodne dobrine in se ravnali po slovenskih navadah in običajih”, piše v zgibanki, ki so jo tokratni udeleženci Rasti delili na družabnem srečanju v agriturizmu na domačiji Pipan-Klarič v Mavhinjah v soboto, 29. junija. Začetni oziroma zamejski del njihovega enomesečnega bivanja koordinira že vrsto let Knjižnica Dušana Černeta, katere delovanje temelji ravno na zbiranju in ovrednotenju arhivsko-literarne in še raznolike dediščine izseljeniških Slovencev. Ustanova je namreč prav zaradi svojega poslanstva najbolj primeren tkalec vezi na relaciji Rio de la Plata-zamejstvo-Slovenija.
Mlajše argentinske generacije Slovencev so osamosvojitev matične domovine težko pričakovale, in odkar je Slovenija samostojna država, študentje vsako leto redno obiskujejo deželo dedov “na sončni strani Alp”. Podrobnosti letošnjega bogatega programa je orisal predsednik KDČ Ivo Jevnikar. Mladi Argentinci obiskujejo med šolskim letom ob sobotnih popoldanskih urah izobraževalne tečaje slovenščine: učijo se tudi zemljepis Slovenije, zgodovino, slovstvo, etnografijo, glasbo, petje, verouk – vse v slovenskem jeziku. Slovenske srednješolske tečaje vodi ravnatelj Marko Bajuk. “Bivanje v Ljubljani omogoča našim mladim rojakom obiskovanje izpopolnjevalnih tečajev slovenskega jezika, hkrati pa spoznavajo celovito pojmovanje slovenskega etničnega prostora ravno na podlagi ‘zamejskih izkušenj’: poleg naših krajev bodo obiskali še Koroško”, je dejal Jevnikar. Svojo pot v FJK je tako skupina osemnajstih fantov in trinajstih deklet začela na letališču v Ronkah v petek, 28. junija. Istega dne so v Ogleju spoznavali korenine krščanstva, nato so se v Gradežu naužili svežega morskega zraku. Po prenočitvi v Dijaškem domu Škofijske gimnazije v Vipavi so se odpravili na Tržaško in mimo Repentabra dospeli v Trst, kjer so si poleg mesta ogledali še stolnico sv. Justa in Miramar: vseskozi so jih ‘zamejski spremljevalci’ ozaveščali o položaju slovenske manjšine v Italiji. Pester vikend se je po mavhinjskem postanku nadaljeval v Devinu. V nedeljo pa so se gostje udeležili v cerkvi sv. Hieronima na nanoškem pobočju svete maše za izseljence. Od ponedeljka, 1. julija, so svojo pot nadaljevali do Ljubljane; tu bodo med izpopolnjevalnim tečajem slovenskega jezika tkali nove prijateljske vezi s slovenskimi vrstniki. Udeležili se bodo nato 20. tabora Slovencev po svetu v Šentvidu, nato bodo ponovno prekoračili mejo in obiskali Gorico, kjer se bodo udeležili števerjanskega festivala narodno-zabavne glasbe, na katerem bodo oblikovali tudi krajšo pevsko-glasbeno točko.
Zgodnje popoldansko srečanje na domačiji Pipan Klarič v Mavhinjah je imelo poseben simbolni pridih. Upravitelja agriturizma sta namreč povratnika iz Argentine. V rojstno vas prednikov sta prispela sredi 90. let prejšnjega stoletja. Rodbina je kraško vas morala zapustiti po koncu prve svetovne vojne, ki je opustošila ta rob slovenskega etničnega ozemlja. Mlade goste iz Južne Amerike je nagovorila odbornica za kulturo devinsko-nabrežinske občine Marija Brecelj, ki je spomnila, da bo prihodnje leto potekala ravno stoletnica začetka prve svetovne vojne. Predsednik Slovenske prosvete Marij Maver pa je mladim rojakom poklonil monografijo slikarja Bogdana Groma (Mladika): s seboj bodo tako odnesli pridih jadranske oaze, ki jo je umetnik tako lepo upodabljal v svojih delih. V imenu skupine Mladi za Prihodnost pa je argentinske vrstnike pozdravila Giulia Legiša. Povezovalno vlogo je opravljal Ivo Jevnikar, ki je na koncu prepustil besedo gospe Mirjam Oblak: ta je mlade južnoameriške rojake spremljala v sodelovanju s Poldetom Malalanom in Emo Urbančič Marušič (ta priimka nedvomno pričata o primorskem izhodišču njunih rodbin). Gospa Oblakova se je vsem zahvalila za prisrčen sprejem, poklonila je ‘argentinski spominek’ in izrazila zadovoljstvo ob dejstvu, da je še kako drago spoznavati ljudi, ki se prav tako kot oni v oddaljeni Argentini borijo za ohranjanje slovenstva. Zabavno vzdušje se je nato nadaljevalo ob zvoku harmonike glasbenika Samueleja, ki je prisotne vabil na ples valčkov slovenske narodno-zabavne zakladnice.
IG