Mladi, neurje in prihodnost vrtcev – tri zgodbe enega tedna v matični domovini

Novi zakon o mladoletnikih, popoplavne razmere v Vitanju in napovedana stavka opozarjajo na pereče izzive družbe

V poletne dni Slovenija vstopa z razpravo o pomembnih družbenih vprašanjih – od prenove zakonodaje o obravnavi mladoletnikov prek posledic naravnih nesreč do napetosti glede zasebnih vrtcev. Te teme razkrivajo raznolike izzive, s katerimi se država in državljani trenutno soočajo.

Ministrstvo za pravosodje je v javno obravnavo poslalo predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki na enem mestu celovito ureja vse posebnosti postopkov proti mladoletnikom zaradi kaznivih dejanj. Ohranja se najnižja starost za kazensko odgovornost pri 14 letih kljub predlogom za njeno znižanje. Predlog vključuje tudi poenostavljen naslov zakona, ki naj bi bil razumljivejši tudi mladoletnikom. Cilj novega zakona je zagotoviti pregledno, učinkovito in vsebinsko ustrezno obravnavo mladoletnikov v kazenskih postopkih, ob tem pa dosledno spoštovati njihove pravice ter spodbujati njihovo vzgojo, prevzgojo in reintegracijo. Zakon uvaja prednostno obravnavo mladoletnikov, individualna ocena mladoletnika pa mora biti izdelana že v zgodnji fazi postopka. Za primere kompleksnejših težav predvideva ustanovitev posebnega centra za mladoletnike, ki bo oceno pripravil s pomočjo strokovnjakov. Poleg tega se uvajajo spremembe pri izvrševanju sankcij, saj bo delo v prevzgojnih domovih temeljilo na multidisciplinarnih programih obravnave, ki jih bodo pripravljale skupine strokovnjakov z različnih področij. Pripombe na predlog zakona bodo zbirali do 22. avgusta.

Medtem se v občini Vitanje spopadajo s posledicami neurja, ki je območje prizadelo prejšnji teden. Nadaljnje padavine so sprožile nove plazove, predvsem zaradi erozije in prepojenosti tal, kar je dodatno ogrožalo cestno infrastrukturo in posamezne hiše. Intervencijske ekipe so bile na terenu v polni zasedbi, vključeni so bili lokalni gradbeniki in podjetja iz sosednjih občin. Škoda je med drugim prizadela tudi nove objekte, ki so bili zgrajeni pred manj kot dvema letoma. V ponedeljek so prizadeto območje obiskali predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor ter uprave za zaščito in reševanje. Poudarjeno je bilo, da bo treba pripraviti investicijsko in projektno dokumentacijo, pri čemer bo pomoč nudila državna tehnična pisarna. Po končani oceni škode bo znano, ali bo mogoče črpati sredstva iz državnega proračuna. Vitanju so pomoč že ponudile tudi občine, ki so bile prizadete v poplavah leta 2023, kot so Črna na Koroškem, Polzela in Šoštanj.

V ospredju razprav ostaja tudi predlog novele zakona o vrtcih, ki ga bo državni zbor obravnaval v petek. Združenje zasebnih vrtcev in iniciativa staršev otrok opozarjata, da predlog omejuje delovanje zasebnih vrtcev in postavlja pod vprašaj prihodnost 1100 otrok v javno veljavnem programu in 2400 otrok v koncesioniranih vrtcih. Po njihovem mnenju se predlogu ni dovolj prisluhnilo, saj naj bi vrtci brez koncesije po novi ureditvi lahko prejemali javno financiranje le do avgusta 2035, pri čemer bodo posledice občutili že prej, ko starši zaradi negotovosti financiranja morda ne bodo več vpisovali otrok v te vrtce. Kritični so tudi do vpliva ukrepa na več kot 800 zaposlenih v zasebnih vrtcih.

Predstavniki staršev so razočarani nad odnosom ministrstva in napovedujejo stavko, če se pristop ne spremeni. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj zagotavlja, da ne gre za ukinitev zasebnih vrtcev, temveč za prehodno obdobje desetih let, v katerem bodo vrtci, ki izvajajo javni program, še naprej sofinancirani, predvsem v občinah s pomanjkanjem prostora. Vrtci s posebnimi pedagoškimi načeli bodo še naprej delovali, nova ustanovitev zasebnih vrtcev, ki izvajajo javni program, pa v tem obdobju ne bo možna.