In memoriam - Msgr. Giuseppe Baldas

Dan pred praznikom vseh svetih je umrl msgr. Giuseppe Baldas, goriški duhovnik, človek globoke vere, dolgoleten misijonar, ki je oznanjal evangelij v oddaljenih in revnih državah ter med tamkajšnjimi ljudmi pustil neizbrisno sled.

Msgr. Baldas se je rodil v San Martinu blizu kraja Terzo d’Aquileia 20. marca 1941 kot najmlajši od štirih bratov. Na njegovo osebno in duhovno rast je močno vplival župnik Giosuè Salomone. Leta 1952 je vstopil v goriško semenišče, 29. junija 1965 mu je nadškof msgr. Andrea Pangrazio podelil mašniško posvečenje v oglejski baziliki. Najprej je služil kot tajnik nadškofov Pangrazia in Cocolina, leta 1970 je bil imenovan najprej za vikarja pomočnika in nato za župnika v Aiellu. Ključno v njegovem življenju je bilo leta 1978, ko mu je msgr. Cocolin zaupal odgovornost za škofijsko misijonsko pisarno  in za misijonsko pastoralo; hkrati ga je imenoval za župnijskega vikarja v cerkvi sv. Ignacija v Gorici; več let je vsakodnevno maševal v cerkvi sv. Antona. Od leta 2018 je bil pastoralni sodelavec v pastoralni enoti “Porta Aperta” v Gorici.

Pod vodstvom msgr. Baldasa (1978–2013) je goriško misijonsko središče razvilo številne projekte zlasti v Slonokoščeni obali, pa tudi v drugih državah po svetu. Leta 1970 je pospremil nadškofa Cocolina na potovanju po Slonokoščeni obali, med katerim je bila blagoslovljena in slovesno odprta kolonija gobavcev Manikrò: to je bilo prvo v nizu številnih potovanj v kraje, kjer so delovali goriški škofijski duhovniki, redovniki in redovnice, pa tudi laiki, tudi slovenski. Po njegovi zaslugi so po vseh župnijah škofije nastale misijonske skupine, ki so z molitvijo in dejavnostmi velikodušno podpirale delo misijonskega središča. Njegovo življenje je bilo v celoti posvečeno evangelizaciji, gradnji mostov med goriško Cerkvijo in mnogimi Cerkvami po svetu. G. Baldas je bil vse življenje zvest dediščini oglejske Cerkve, ki je v zgodnjih stoletjih krščanstva ponesla evangelij prebivalcem Srednje Evrope.

Za svoje delo je pokojni prejel več odlikovanj. Leta 1994 ga je sv. Janez Pavel II. imenoval za kaplana Njegove Svetosti, januarja 2006 je v Tarcentu prejel nagrado Epifania za svoje delo v korist najrevnejših, decembra 2010 v Bujah pa nagrado Nadâl Furlan za svojo zavzetost kot ravnatelj misijonskega središča. Od leta 2014 dalje je vodil in spremljal evangelizacijska prizadevanja v sodelovanju z versko skupnostjo v kraju Jasi v Romuniji.

Pogreb pokojnega “don Peppina” bo v četrtek, 7. novembra, ob 11. uri v goriški cerkvi sv. Ignacija, nakar ga bodo pokopali v Terzu pri Ogleju.

Gospod življenja naj mu bo bogat plačnik!