Mednarodna konferenca o bunkerjih v času hladne vojne

V sredo, 19. marca, je v dvorani Dora Bassi v Gorici društvo Seppenhofer priredilo predavanje o bunkerjih, ki so bili v času hladne vojne zgrajeni na območju Gorice. Dogodek so organizirali kot uvod k tretji mednarodni konferenci iz serije “Cold War Borders and Borderlands” – Razdeljena in sporna mesta med hladno vojno, ki je potekala v Gorici od 20. do 22. marca. Uvodni pozdrav občinske uprave je prinesla podžupanja Chiara Gatta, številnemu občinstvu pa je predsednik društva Seppenhofer predstavil delovanje društva in uvedel njihovega mladega člana in predavatelja Paola Visintina, ki že vrsto let raziskuje zapuščene bunkerje in vojaške objekte v okolici. Večino teh je Italija zgradila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z namenom obrambe pred napadom sil Varšavskega pakta.

Na območju Furlanije – Julijske krajine, je povedal Visintin, je med hladno vojno kar 1,3 % površine uporabljalo italijansko Ministrstva za obrambo. V celotni deželi je bilo 1300 bunkerjev in drugih objektov, kot so manjše kasarne in položaji za minomete, v sami goriški pokrajini pa približno 300. Več manjših kasarn so v zadnjih letih preuredili, uporabljajo jih razna društva, civilna zaščita, sami bunkerji pa imajo tudi turistični potencial. Večino jeklenih kupol, ki so bile postavljene v obrambo mitraljeških gnezd, opazovalnih in topniških pozicij, so sicer odstranili pred približno desetimi leti. Za štiri bunkerje v deželi skrbijo razna društva, vodene oglede organizirajo večkrat na leto, eden izmed teh je na Škofniku (Vrh sv. Mihaela).

Visintin je dokaj podrobno predstavil različne tipologije bunkerjev in utrjenih položajev v naši okolici ter organizacijo t. i. Fanterie d’arresto, ki je bila razdeljena na sedem bataljonov in je skrbela za delovanje utrdb. V goratem območju so isto nalogo izvajali Alpini d’arresto, uporabljali pa so večinoma utrdbe Alpskega zidu, ki so bile zgrajene v tridesetih in začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja. Predavatelj se je dotaknil tudi načrta morebitne uporabe, ob prodoru sil Varšavskega pakta, 20-kilotonske jedrske mine na območju doberdobskega Krasa oz. Poljan.

Po predavanju so sledila številna vprašanja občinstva, čisto na koncu pa se je oglasil tudi gospod, ki je povedal, da je v Novi Gorici in bližnji okolici Jugoslavija zgradila približno 60 protiatomskih zaklonišč za prebivalce, v Gorici pa je tako zaklonišče le pod stavbo državnega arhiva, za hrambo dokumentov.