Martina Burger na seminarju ZCPZ, kjer vsakdo lahko zapoje, po svojih zmožnostih in na edinstven način

Vsakdo lahko zapoje, po svojih zmožnostih in na edinstven način. Vsak glas se v teku življenja spremeni in preoblikuje. Vsak ljubitelj petja mora ciljati na čim višjo kakovost pevskega izražanja, kar pomeni na čim globlje spoznavanje lastnega glasu. Raziskovanje na tem področju se nikoli ne konča in odkrivanje tega potenciala je navdušujoča, vznemirljiva pustolovščina, dolga pot, ki jo je vredno prehoditi v spremstvu poklicnega vodiča.

S prepričanjem, da je nega lastnega inštrumenta nujna in možna pri vsakem pevcu in vsaki starosti, tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov investira v vokalno tehniko za cerkvene pevce na poletnem seminarju, kjer je sodelovanje vokalistke Martine Burger postalo zelo koristna in dobrodošla stalnica, ki so jo pevci sprejeli z velikim odobravanjem. Če so nekateri na začetku mislili, da so ure vokalne tehnike pri amaterskih pevcih odveč, so individualni dosežki dokazali, da nas neraziskana razsežnost našega glasu lahko preseneča.

Zaslugo za dober odziv nosi tudi pristop mentorice, ki na zelo komunikativen in živahen način ponuja pevcem vedno nove rešitve, vaje in pristope za premostitev individualnih ovir in za doseganje skupinskega sozvočja. Praktično delo je prepričalo udeležence, da so rezultati vredni dodatnega truda ob običajnih pevskih vajah, tako da je letos vokalistka ob upevanju vsak dan delala tudi po glasovih in v manjših skupinah. Na tej izvedbi poletnega seminarja v Zrečah so organizatorji poskrbeli še za pogovor z mentorico, na katerem so spoznali ozadje njenega dela, študijsko pot in pogled na vokalno izobraževanje.

Martina Burger si je zamislila naslov, ki je strnil kompleksnost teme: Tri razsežnosti glasu: telo, dih in duh. O skrivnostih dobrega petja. Telo in drža imata bistveno vlogo, saj se vsaka napetost ali neuravnovešenost zrcalita v petju. Dihanje je osnova, gonilna sila, hrbtenica vokalnega izraza. Nezanemarljiva pa je tudi duša, in sicer sposobnost komuniciranja, posredovanja emocij, ki osmišljujejo vsako umetniško dejavnost. Glede povezave med telesom, petjem in čutenjem je Burgerjeva uvedla tudi temo psihofonije, ki raziskuje doseganje notranje harmonije, fizičnega in mentalnega dobrega počutja skozi vibracije glasu, ki zveni znotraj telesa in vpliva na kondicijo.

Slovenska vokalistka, ki je danes ena najbolj iskanih vokalnih trenerk v zborovskem okolju (pogosto sodeluje tudi z italijanskimi zbori), je spregovorila o svoji študijski in pevski karieri, od diplome na zagrebški univerzi v razredu Vlatke Oršanić do številnih nastopov v opernih in koncertnih produkcijah širokega stilnega razpona. Pot skozi različne pevske izkušnje ni bila enostavna, saj je morala premostiti veliko ovir in težav, ki so po drugi strani okrepile njen pedagoški zaklad. Vsak pevec spozna veliko različnih pristopov in metod, preden lahko oblikuje lastno pevsko identiteto; Martina Burger je prepričana, da je najboljša pot tista, ki izhaja iz narave in ne sili glasu v posnemanje določenega zvoka in značaja. Petje zahteva veliko truda in stalno izpopolnjevanje; najboljši in najbolj zaželen sad tega oblikovanja je to, da zveni čisto naravno ne samo za poslušalca, ampak tudi in predvsem za pevca.