Letošnji Jadran ali Skupaj zmoremo
Športna sezona je čisto pri koncu tudi za košarkarje. Tokrat smo pri obračunu športnega leta 2015/2016 za našo reprezentančno ekipo, se pravi člansko moštvo Jadrana, ki je sad usklajenih naporov vseh naših društev, ki se ukvarjajo z igro pod košema.
Združena vrsta je letos tekmovala v državni C ligi Gold (nekdanji C1) po lanskem nazadovanju iz drugoligaške druščine. Pred letom dni je prišlo do prave revolucije v Jadranovem odboru, dolgoletni tvorci projekta so se umaknili, vsak matični klub pa je prispeval v upravo po enega svojega športnega delavca. Izoblikovala se je heterogena, toda motivirana in iz dneva v dan bolj složna delovna skupina. Posledica prizadevanj odbornikov in vložka pokroviteljev je bila uspešna sezona. Izbire so bile od vsega začetka jasne – zaupati mladim. Letošnji Jadran je bil za zamejsko, pa tudi za vso deželno košarko, lepa vizitka, poosebljen slogan Skupaj zmoremo. Dva fanta letnika 1998, Aleksander Daneu in Simon Cettolo, sta po izkušnji v prvoligaškem mladinskem sektorju Pallacanestro Trieste imela v prvi ekipi že pomembno vlogo, večkrat sta igrala celo v začetni peterki. Zlasti Daneu bo kot nadarjen dvometraš poleti najbrž predmet poželenja marsikaterega kluba iz širše okolice. Martin Ridolfi, letnik 1996, je opravil občuten kakovostni preskok in dokazal, da je v C ligi že vodilna figura za ekipo, četudi so ga precej ovirale fizične nevšečnosti. Poškodbe so sploh pogojevale rezultat ekipe, saj je kapetan Daniel Batich, kljub mladim letom že starešina in duhovni vodja postave, dejansko izgubil vso sezono zaradi operacije kolenskih vezi. Steber Saša Malalan pa je bil out nekaj mesecev zaradi poškodbe roke. Kdor malo pozna razporeditev odgovornosti znotraj moštva, ve, koliko pomenita ta dva košarkarja, ki sta z Banom najbolj preverjena moža za državne lige. Prav Borut Ban (1992) in Matija Batich (1994) sta imela letos še bolj kot doslej v rokah ključe Jadranove igre in sta odigrala odlično sezono. Poudariti moramo, da je osvojitev sedmega mesta in uvrstitev v play-off (tudi spričo omenjenih prevetritve in težkih razmer) velik dosežek. V četrtfinalu končnice za napredovanje so jadranovci srečali morda najtežjega tekmeca, armado iz Čente, ki so jo namučili, zmagali tudi drugo tekmo doma, naposled pa so v polfinale po pričakovanjih napredovali Furlani.
Pri pregledu učinka posameznikov moramo poudariti prispevek Carla De Petrisa, ki se je na Krasu že udomačil in je nenadomestljiv člen tako na parketu (po upokojitvi Petra Franca je nosil pod košema glavno breme) kot v garderobi, pa tudi ugodno presenečenje iz Slovenije, ki sta ga predstavljala izkušeni center z Obale Stanko Rajčič in pa mladi branilec z Novogoriškega Taras Velikonja Grbac, ki se je pridružil sredi prvenstva. Za konec pa smo pustili strokovni štab. Andrea Mura je tudi v tej sezoni kot glavni trener in vodja perspektivne postave Under 20 opravil ogromno delo ob pomoči Marka Švaba, Andreja Vremca in novega kondicijskega trenerja Tiziana Vidonija. Po izločitvi iz play-offa je Mura napovedal svoj umik, ker je čutil, da je tej skupini v petih letih dal, kar je pač lahko. Ves Jadranov tabor mu je ob odhodu izrazil hvaležnost, nadomestiti ga pa ne bo lahko. Ob ugotovitvi, da imata v vsakem primeru tako sama članska ekipa kot ves projekt Jadran ob tvornem sodelovanju društev od Gorice do Doline lepo perspektivo.
HC
Košarka
