Goriška

Kultura olja se veča, boljša in širi!

Kultura olja se veča, boljša in širi!

VRH SV. MIHAELA / Zadruga Brajda priredila večer o oljkah

V petek, 4. oktobra, je na sedežu Danice na Vrhu Sv. Mihaela potekalo zanimivo predavanje o oljkarstvu v organizaciji Gospodarske zadruge Brajda, Jusa Vrh in KD Danica. Gost srečanja je bil agronom in pokuševalec olja dr. Miloš Čotar, ki je na začetku najprej podal kratek zgodovinski okvir tega drevesa. Oljka je bila prisotna že tisočletja pred Kristusom in se je začela krepko širiti z Rimljani. Ti so osvajali ozemlja in na novopridobljeni zemlji uvajali sajenje oljk. Tako je drevo prišlo z juga vse do naših krajev, kjer se je tudi ustavilo, saj je pri nas skrajni severni pas, kjer to drevo še lahko uspeva. Tako je bila oljka že od davnih časov vedno prisotna pri nas vse do hude zime leta 1929. Pozeba je uničila vse drevje od Brd do Istre, rešilo se je le 5 % dreves. V naslednjih letih se je močno razvijala industrija in ljudje so opuščali kmetijstvo. Tisti, ki so se ukvarjali še s kmetijstvom, pa so se začeli zanimati bolj za vinogradništvo. Oljkarstvo je doživelo ponoven preporod v 80. letih prejšnjega stoletja, in to po zaslugi kraških domačinov, ki so se začeli zopet zanimati za to drevo, in tudi zaradi deželne agencije ERSA, ki si je prizadevala, da bi bila oljka zopet zanimiva za naše kraje. Tako se je tudi zgodilo in FJK je spet postala pomembna dežela za pridelovanje olja. Moderatorja večera Marka Černica so zanimali odgovori na bolj tehnična vprašanja, na katera je izvedenec z veseljem odgovoril; tako se je razblinil marsikateri dvom med poslušalci, med katerimi so bili tudi številni oljkarji. Najprej je Černica zanimalo, ali je treba pri oljkah prav tako kot pri trtah paziti, da ni preveč sadov na vejah, ki obremenjujejo drevo. Pri oljkah, je pojasnil Čotar, nimamo tega problema, saj je sadežev pogosto manj, kot bi si želeli, in v primerih, ko jih je res preveč, poskrbi drevo samo, da jih odstrani z vej. Bistvenega pomena pa je seveda obrezovanje, po možnosti dobro, a za to je treba imeti precej izkušenj. Če slabo obrezujemo, drevo ne bo nikoli usahnilo, ker je zelo trpežno, a ne bomo imeli pridelka. Ko pretiravamo pri obrezovanju, bo drevo težilo k ustvarjanju ponovne krošnje, ki jo je zgubilo, in se ne bo osredotočilo na plodove. Če pa se odločimo, da sploh ne obrezujemo, bodo sadeži eno leto prisotni, drugo pa ne. Z rednim obrezovanjem pa dosežemo stalen pridelek. Pri obrezovanju je med drugim pomembno, da na sredini drevesa pustimo praznino, tako ima dovolj zraku in svetlobe, kar preprečuje razvijanje bolezni. Bolezni preprečuje tudi škropljenje, ki je tudi pomembna dejavnost pri upravljanju oljčnika. Tudi tukaj obstajajo različne smeri razmišljanja. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

23.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!