Manj grozdja, več optimizma

Števerjanski vinogradniki so trgali že sredi avgusta, mošt kaže dobro kakovost grozdja

Zaradi suše in visokih temperatur se je letošnja trgatev za marsikaterega vinogradnika v Števerjanu začela prej. Bele sorte grozdja so v glavnem že v kleteh, v tem času pa tržejo še zadnje grozde rdečih sort, kar pomeni, kot se je nekdo pohecal med letošnjo vaško trgatvijo, da bodo vinarji lahko šli kmalu na počitnice. Vinogradniki so v vinograde stopili že v prvi polovici avgusta. Pridelka je nekoliko manj, vendar prve izkušnje z letošnjim grozdjem vlivajo optimizem.

MAJHNE JAGODE, A DOBRA KAKOVOST

“Kljub suši sem z letino zadovoljen,” pravi Manuel Pintar. Količinsko bo letošnja letina po njegovi oceni za približno 20 do 30 odstotkov manjša, a pričakuje zelo kakovostno vino. Podobno izkušnjo ima Riccardo Marcuzzi, vinar z Jazbin, ki je za vinifikacijo občinskega vina skrbel pred dvema letoma. “Suša je zagotovo zelo prizadela vinograde, zato je pridelka manj, jagode pa so zelo majhne. Kljub temu je kakovost mošta zelo dobra, arome so prisotne,” pravi. “Prvič sem se lotil trgatve tako zgodaj, ob tako visokih temperaturah in suhem vremenu,” je še povedal mladi vinar. Nekateri so mnenja, da lahko trta prav zaradi stresa, ki ga povzročita vročina in suša, da zelo dobre rezultate. Zato je Marcuzzi optimističen in verjame, da bo tudi letošnji letnik na koncu prijetno presenetil.

Podobno ocenjuje tudi Gianni Manià. Lani je bilo pridelka precej več, celo nadpovprečno, vendar je bilo leto za vinarje zahtevnejše. Zaradi vremenskih razmer in velike količine vode je bilo več težav z gnilobo, občutljivejše grozdje pa je povzročalo težave tudi med fermentacijo.

“DOBRO, DA JE PRIŠEL DEŽ”

V drugi polovici avgusta je nekaj dni deževalo, kar je trtam omogočilo, da so si nekoliko opomogle, vendar je bilo olajšanje kratko. Po besedah Manuela Pintarja so bile sorte, ki so bile pobrane takoj po dežju, boljše, kar je opazil tudi marsikateri drugi vinogradnik. Po približno dveh tednih od zadnjih deževnih dni pa se v vinogradih znova čuti pomanjkanje vode.

“Dobro, da je prišel ta dež,” je med vaško trgatvijo povedal Marko Zniderčič, ki v Števerjanu prideluje grozdje in ga prodaja zadrugi v Krminu. Klub suši je za začetek trgatve počakal še nekaj dni in, kot je povedal, “kdor je znal počakati, je imel boljšo trgatev”. “Če bi tisti dež prišel tri tedne pred trgatvijo, bi bil v veliko pomoč pri količini, glede kakovosti pa ni problemov,” pa je prepričan Gianni Manià.

V ŠTEVERJANU NI NEVIHT

“Smo zadovoljni, ker konec koncev smo trgali,” pravi Manià. Pri tem opozarja na škodo, ki so jo marsikje povzročile poletne nevihte s točo. Tam, kjer je bila toča močnejša, so bili nekateri kmetje prikrajšani ne le za velik del letošnjega pridelka, temveč zaradi poškodb na trtah lahko tudi za pridelek prihodnjih letin.

V Števerjanu takšnih katastrofalnih neurij letos na srečo niso imeli. “Imamo srečo, ker se je naš kraj v zadnjih letih precej spremenil. Vidim vse nevihte, ki prihajajo in se razdirajo tukaj pri nas – ene gredo proti hribom, druge proti morju. Tukaj se nebo prav odpre. Zaradi tega imamo tudi manj dežja, a hkrati ni neviht,” pojasnjuje Manià.

V KLETI, KJER NASTAJA LETOŠNJE REPREZENTANČNO VINO

Da je bila trgatev letos zgodnja, potrjuje tudi Nataša Kocjančič s kmetije Humar z Valerišča, ki letos skrbi za vinifikacijo števerjanskega reprezentančnega vina. Z delom so začeli že 10. avgusta, ko so potrgali sivi pinot. Nato so za nekaj dni trganje prekinili in počakali na dež, zatem pa nadaljevali z aromatičnimi sortami, rebulo in malvazijo. Belo trgatev so že zaključili, zdaj čakajo na nekoliko milejše temperature, da bodo lahko pobrali še rdeče sorte. Te predstavljajo približno petino njihove proizvodnje, zato je večji del trgatve že za njimi.

Prvi vtisi so dobri. Grozdje, ki so ga potrgali v prvih dneh trgatve, že zaključuje fermentacijo. “Tako mošt kot prvo vino sta prijetna, imata prijeten okus, napovedujem zelo elegantno vino, čeprav ga bo nekoliko manj” pravi Nataša Kocjančič.

Suša je pri Humarjevih prizadela mlajše trte, “ker še nimajo tako razvitega koreninskega sistema”. Letošnje razmere so po njenem mnenju tudi opozorilo, da se bodo morali vinogradniki prilagoditi novim razmeram. V prihodnje bo treba razmišljati o spremembah pri obdelavi vinogradov, gnojenju in drugih načinih prilagajanja na vse pogostejša sušna obdobja.