Križ ni sam sebi namen, zlo pa ima smisel

Misli iz homilije g. Tomaža Kunaverja na Dragi

Zbrane pri nedeljski maši na 60. študijskih dnevih Draga na Opčinah je 14. septembra, na praznik povišanja sv. križa, uvodoma pozdravil novi openski župnik g. Franc Šenk. Somaševala sta dr. Edvard Kovač in dr. Ivan Štuhec, glavni mašnik pa je tokrat bil g. Tomaž Kunaver, vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji. Pri evharističnem slavju, ki ga je s petjem oplemenitil cerkveni pevski zbor sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana, se je v homiliji osredotočil na skrivnost povišanja sv. križa. “Težko razumemo skrivnost trpljenja, ponižanja, zla, greha.” V času Rimljanov je bilo križanje najbolj ponižujoča smrtna kazen, za najhujše zločince; še za prve kristjane je bilo znamenje križa veliko pohujšanje. Kako je možno, da se je Bog pustil tako ponižati? Zakaj zlo, uboji, vojne? Zakaj Bog vse to dopušča? Na to vprašanje nimamo odgovora, vemo pa, da tudi zlo ima smisel. “Križ ni sam sebi namen,” Jezus ni hotel trpeti, hotel je, da bi šel kelih mimo njega, toda “kristjani razumemo, da je križ sredstvo, ki nas združuje z Bogom”. Vemo, da to je začasno, “vsaka solza bo obrisana”. V Gospodovih očeh je naše trpljenje dragoceno, prek njega nas odrešuje. “On skupaj z nami trpi in sočustvuje.” Križ daje smisel, upanje, obzorje našemu trpljenju in tudi smrti. “Ni vstajenja brez križa”, križ je prehod v slavo. “Ne gremo nekam naključno, gremo k Nekomu.”