Kolesarjenje proti jedrskemu orožju

… ko sta ameriška bombnika spustila na japonski mesti Hirošima in Nagasaki 6. in 9. avgusta atomski bombi, je vzgib, zaradi katerega je pred štirimi leti nastala miroljubna pobuda Mir na kolesu (Pace in bici).
Dogodek koordinira združenje Beati i costruttori di pace, ki v sodelovanju s Prijatelji kolesa krepi senzibilizacijo občanov glede tematike obstoja in nevarnosti jedrskega orožja in spodbuja vključitev krajevnih uprav v svetovno združenje, poimenovano Župani za mir, ki ga vodi župan iz Hirošime.
Čeprav je pobuda nastala na točno določenem zgodovinskem in ciljnem izhodišču, velja poudariti, da je v času in ravno ob letošnji izvedbi razširila simbolno podlago, saj kot so ob prisotnosti tržaške podžupanje Fabiani Martini na predstavitveni tiskovni konferenci poudarili ostali organizatorji, je teža manifestacije usmerjena v čezmejno ‘podiranje’ mej. Začetni del proge, ki so jo kolesarji končali v Avianu, kjer domuje ameriška vojaška baza USAF, ki hrani vrsto jedrskega orožja, so namreč prireditelji postavili v Poreč. Mirovniki so se od tod tudi po progi nekdanje Porečanke, to je železniške proge, ki je v obdobju med leti 1902 in 1935 povezovala Trst s Porečem, odpravili pod pekočim avgustovskim soncem preko Buj in Vižinade do Izole in Kopra vse do našega zalivskega mesta in nato naprej do laških naselij in Červinjana, Latisane, Portogruara, Pordenona in Aviana. Tridnevni program je vseboval veliko pomembnih trenutkov. Naj omenimo le srečanje slovenskih in hrvaških obmejnih županov v Sečovljah (pomen tega dogodka gre poiskati v kočljivem pogajanju glede slovensko-hrvaške morske meje), obisk tržaškega Muzeja vojne za mir de Henriqueza (zbiratelj gradiva Diego de Henriquez je namreč zaradi neposredne vojne izkušnje želel, naj bi njegov muzej nosil prav tako ime) in svečanost v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu (kjer je iz semena kakija, tistega, ki je preživel učinke jedrske bombe v Nagasakiju, pognalo lepo drevo). Kolesarji pa so se odpravili na idealno krožno pot, na kateri so se z začetno slovesnostjo v Poreču spomnili bombardiranja v Hirošimi, sklepno etapo v Avianu pa obeležili s spominom na dogodek v Nagasakiju izpred 67 let. Celovito in odločno nasprotovanje ne samo jedrskemu orožju, ampak tudi vsestranski vojni praksi, je med manifestacijo potrdil še en zanimiv podatek, ki je bil verjetno samim prirediteljem nepoznan: mirovniška tura je kolesarila na Porečanki, ki so jo italijanske fašistične oblasti razstavile, da bi kakovostno jeklo tračnic podkrepilo njeno vojno agresijo v Etiopiji…
Nekaterim se bo manifestacija zdela naivna, sanjarska, njen simbolni naboj pa neprikladen današnjemu svetu, ki je vse prej kot človeku prijazen. Dejstvo pa je, da je svet tudi brez takih idealov revnejši. Tega se je pred mnogimi desetletji zavedal župan iz Firenc Giorgio la Pira. Jedrsko bombardiranje japonskih mest ga je pretreslo do tolikšne mere, da je v njem vzklila želja po vse večjem prizadevanju tudi javnih upraviteljev za mednarodna vprašanja. Prireditelji manifestacije Mir na kolesu so zato letošnjo izvedbo namenili ravno njegovemu spominu in dogodku, ki ga je la Pira priredil leta 1955 na županstvu v Firencah. Takrat je skupščina številnih županov svetovnih prestolnic podpisala pakt o prijateljstvu: v najhujšem obdobju hladne vojne sta skupaj stala župan iz Washingtona in Moskve … z željo, da bi današji javni upravitelji nadaljevali na tej poti, naj se kolesarskim mirovnikom piše dolga in srečna pot.
IG

Spomin na boleči in sklepni dogodek 2. svetovne vojne,...

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme