Knjiga italijanskega veleposlanika o slovenski kulturni dediščini
Nekdanji italijanski veleposlanik v Sloveniji, Paolo Trichilo, je objavil knjigo o slovenski kulturni dediščini ter doprinosu italijanskih umetnikov, arhitektov in obrtnikov k njenemu razvoju. Delo z naslovom Slovenia insolita. Una guida italiana nel patrimonio culturale sloveno, ki je izšlo pri založbi Ismeo, so konec februarja (24. 2.) predstavili v tržaškem muzeju književnosti LETS. Avtorju, ki je ljubitelj umetnosti, arhitekture in zgodovine, je postavljal vprašanja Riccardo Cepach.
Trichilo je na srečanju menil, da je Slovenija za Italijane “tako blizu, a hkrati večkrat daleč”. Veliko je bilo italijanskih slikarjev, kiparjev in drugih, ki so stoletja ustvarjali in delali na Slovenskem, vendar njihovo delo ni dovolj poznano. V knjigi, ki ne govori o slovensko-italijanskih državnih odnosih, avtor posveča pozornost delu posameznikov. Vodič ne obravnava na Primorskem prisotne kulturne dediščine.
Knjiga v mnogih poglavjih obravnava dolgo obdobje, ki sega od starih Rimljanov do modernega časa. Na predstavitvi je avtor navedel vrsto zanimivih podatkov. Omenil je denimo rodbino dell’Allio iz Coma, ki je v 16. stoletju prišla izboljšat obrambno moč ptujskega, mariborskega in brežiškega gradu; družino Bucelleni iz Brescie, ki je bila dejavna na Jesenicah v železarstvu, in številne umetnike, ki so v dobi baroka delali v Ljubljani (Giulio Quaglio, Andrea Pozzo, Carlo Martinuzzi, Domenico Rossi, Candido Zuliani). Iz tega časa je verjetno najbolj poznan Robbov vodnjak, ki ga je izdelal Francesco Robba iz Benetk.
Vodič v posebnem poglavju opisuje vlogo karnijskih rodbin Samassa in Franchi, ki sta se ukvarjali z ulivanjem zvonov za slovenske (in hrvaške) cerkve. Zvon cerkve na blejskem otoku je bil izdelan v Padovi. Člani družine Samassa so postali uveljavljeni avstro-ogrski državljani. Njihova vila, ki še obstaja, je bila prva zasebna hiša v Ljubljani s telefonom.
Velik del prostora v knjigi odmerja avtor arheološkim najdbam iz časa starih Rimljanov. Zaustavlja se pri sistemu utrdb Rimski limes, zapori Julijskih Alp, opisuje Emono in druge postojanke rimske vojske na slovenskih tleh. Trichilo je tudi povedal, da je bila mama zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Avgusta rojena na Ptuju. Ta rimska kolonija je bila najpomembnejša med Jadranom in Donavo.
Na srečanju je avtor izpostavil tudi vlogo Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija, ki mu posveča v delu posebno poglavje. Knjiga, kot je obrazložil, se loteva tudi nekaterih temnih plati: spregovori denimo o bunkerjih, ki jih je italijanska vojska zgradila, ko je Ljubljano med drugo svetovno vojno obdala z bodečo žico.
