Knjiga esejev Mitje Stefancica
Tržaški ekonomist o izzivih in problemih sodobne družbe
Sodobna nerazrešena vprašanja širše, a tudi naše družbe. Te vsebine obravnavajo eseji in članki, zbrani v slovensko-italijanski publikaciji z naslovom Citizens, not subjects (Državljani, ne subjekti), ki jo je pred kratkim v samozaložbi izdal tržaški ekonomist Mitja Stefancic. Z delom, ki predstavlja ureditev nekaterih njegovih dosedanjih razmišljanj in recenzij študij, ponuja avtor, ki je univerzitetno izobrazbo opravil na Angleškem, možnost “navdiha za nadaljnje razmišljanje drugih in v podporo novim raziskovalnim trudom.”
V knjigi so zbrani kratki eseji, ki so namenjeni tako strokovnjakom, študentom, kot tudi preprostim ljudem, saj so napisani na berljiv način. Glede na obravnavano snov so zanimivi za vse po srcu mlade, ki jim je mar za usodo našega planeta in družbe. Avtorja označuje sposobnost obravnavanja kompleksnih tematik na poljuden način.
Zbirko sestavljajo 4 poglavja. V prvem jemlje avtor v pretres vlogo umetnosti v sodobni družbi. Sodobna glasba in vizualna umetnost predstavljata možni obliki ozaveščanja javnega mnenja o perečih problemih in izzivih družbe, ki izhajajo iz klimatskih sprememb. V tem okviru Stefancic analizira pojav slovenskega punka, ki je bil gonilna sila družbeno-političnih sprememb v času socializma, piše o skupini Irwin in projektu NSK. Obravnava tudi druge sodobne glasbenike, ki s svojim ustvarjanjem širijo sporočila o okoljskih problemih.
“Glasba ima veliko sporočilno moč in omogoča hitro ter učinkovito širjenje najrazličnejših sporočil,” pravi avtor, ki spominja, da je predstavljala skupina Laibach “najbolj razpoznaven proizvod slovenskega izvoza.” V drugem poglavju teče beseda o protislovjih neoliberalizma, možnem zatonu kapitalizma, množičnem nadzoru elektronskih komunikacij in globalnih problemih, ki terjajo skupne rešitve.
“Eden izmed ciljev knjige je opozorilo, da so že pred pandemijo bile v naši družbi resne težave,” pravi Stefancic. Kako združiti vsestranski razvoj tehnologije in inovacij s problemi zaposlenosti? Kako poiskati globalne rešitve v svetu, ki je čedalje bolj povezan?
V tretjem poglavju, ki je najmanj obsežno, avtor razmišlja o raznih ekonomskih teorijah. Bralca seznani s tem, kar pravijo Nobelovi nagrajenci za ekonomijo in kritiki našega nevzdržnega gospodarskega sistema, “saj ta prek uničevanja narave škodi tudi človeštvu.” V sklepnem delu knjige se avtor zaustavlja pri finančnih polomih (TKB, KB 1909) znotraj slovenske manjšine v Italiji, ki se po njegovem danes nahaja v mat poziciji.
V knjigi objavljene prispevke je Stefancic priobčil: v reviji Il Ponte, ki jo je leta 1945 ustanovil predstavnik Akcijske stranke Piero Calamandrei, na spletnem portalu za poglobitev ekonomskih, pravnih in institucionalnih vsebin nelMerito.com in na slovenski spletni strani zofijini.net Društva za razvoj humanistike mariborske oziroma ptujske civilne-družbene iniciative.
