Katoliški inštitut in digitalizacija arhiva Studia slovenica

Piše: Simon Malmenvall Fotografije: Simon Malmenvall

Katoliški inštitut (KI) je med letoma 2021 in 2027 nosilec projekta digitalizacije (zajem, hramba, opis, objava) izbranega dela pisne kulturne dediščine arhiva Studia slovenica (SSL). Projekt finančno podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Izbor arhivskega gradiva za digitalizacijo upošteva načelo ohranjanja zapisov in zajema tiste enote, ki so potencialno najbolj zanimive za znanstvenoraziskovalno delo ter posledično podvržene fizični obrabi.

SSL je arhiv s pridruženo specialno knjižnico, ki obstaja v okviru KI, katerega ustanovitelj je Nadškofija Ljubljana in je torej del arhivskega gradiva Katoliške cerkve v Sloveniji. Zasluga za pridobivanje gradiva gre predvsem slovensko-ameriškemu ekonomistu dr. Janezu Arnežu (1923– ), ki je pretežen del svojega življenjskega poslanstva namenjal zbiranju arhivske in knjižnične zapuščine dejavnih narodnozavednih Slovencev v svetu. Leta 2012 je celotno do takrat zbrano gradivo trajno prepustil v last KI. SSL hrani edinstveno arhivsko gradivo o najvidnejših slovenskih izseljencih in zamejcih (Kazimir Zakrajšek, Gregorij Rožman, Miha Krek, Ciril Žebot, Franc Jeza, Jože Bernik, Ljubo Sirc itd.), prav tako hrani neprecenljivo arhivsko in knjižnično gradivo o številnih slovenskih političnih, kulturnih in cerkvenih organizacijah v Evropi, Severni Ameriki, Latinski Ameriki in Avstraliji. Celotna arhivska zbirka (osebni dokumenti, korespondenca, dnevniki, rokopisi govorov in prispevkov, fotografije itd.) obsega 180 osebnih in tematskih fondov v skupni dolžini 260 tekočih metrov. Knjižnično gradivo SSL obsega več kot 50 tisoč monografij v različnih jezikih ter več sto enot izseljenskih in zamejskih periodičnih publikacij. SSL hrani tudi zbirko umetniških del kiparja Franca Goršeta (1897–1986) in vrsto raritet iz povojnih begunskih taborišč. Leta 2002 je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije arhivsko zbirko SSL razglasilo za kulturni spomenik. Leta 2005 (druga izdaja 2006) je Arhiv Republike Slovenije izdal vodnik po arhivskem gradivu SSL, ki ga je sestavila Andreja Klasinc Škofljanec.

V letu 2021 je bila opravljena digitalizacija med zgodovinarji slabo poznane politološke študije dr. Cirila Žebota (1914–1989) iz leta 1943 z naslovom »Narod sredi Evrope – razprava o srednjeevropskem vprašanju s posebnim ozirom na Slovence«. Ciril Žebot, pravnik in univerzitetni profesor politične ekonomije, po drugi svetovni vojni delujoč v Združenih državah Amerike, velja za enega prvih zagovornikov samostojne slovenske države. Svojo življenjsko zgodbo in družbenopolitična stališča je podrobno predstavil v monografiji »Neminljiva Slovenija« (Celovec, 1988). Njegova razprava »Narod sredi Evrope« vsebuje prvo izčrpnejšo utemeljitev takrat avantgardne ideje o Sloveniji zunaj jugoslovanskega okvira. Avtor se sklicuje na intelektualno dediščino duhovnika, univerzitetnega profesorja teologije in političnega delavca dr. Lamberta Ehrlicha (1878–1942) s predstavo o edinstvenosti slovenskega naroda kot stične točke med romanskim, germanskim in slovanskim svetom. V kontekstu razkosanja slovenskega ozemlja v vojnem času predlaga taktično sodelovanje z zahodnimi zavezniki ob hkratni protikomunistični drži ter vojno prepoznava kot priložnost za (postopno) oblikovanje samostojne Slovenije.

Poslanstvo, vsebina in obseg SSL, ki še vedno raste, predstavljajo nepogrešljiv sestavni del nacionalne in mednarodne kulturne dediščine. To omogoča osvetljevanje manj znanih vidikov slovenske zgodovine ter krepi prepoznavnost slovenstva in Slovenije v svetu.

Preberi tudi

Postna akcija 40 dni brez alkohola

Kristjani in družba

Božično obdobje z glasbo

Tržaška

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme