Julio Velasco, pionir športne psihologije
TRST – Častni doktorat iz psihologije odbojkarskemu trenerju
Ljubitelji in ljubiteljice odbojke, športni navdušenci in še marsikdo so se prejšnji teden zbrali na sedežu tržaške univerze, da bi prisostvovali posebnemu dogodku, takemu, ki je mesto v zalivu zapisal v anale italijanske odbojke. Tržaška univerza je namreč podelila častni doktorat iz psihologije argentinskemu trenerju, ki je revolucionarno spremenil italijansko odbojko, Juliu Velascu. Velasco, trener italijanske ženske odbojkarske ekipe in dobitnik zlate medalje na lanskih olimpijskih igrah v Parizu, je med najvplivnejšimi osebnostmi mednarodnega športa v zadnjih štiridesetih letih. Rojen v La Plati, je po prvih uspehih v Argentini in osvojenih prvenstvih v Modeni do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja vzgojil “generacijo fenomenov” moške italijanske reprezentance, ki se je s številnimi zmagami uvrstila med svetovno odbojkarsko elito. Velasco je pravi pionir uporabe načel športne psihologije na treningih, s katerimi poudarja pomen duševne moči za podporo telesni in tehnični pripravi. Zaradi tega si je Oddelek za vede o življenju Univerze v Trstu, kjer že 25 let deluje laboratorij za športno psihologijo, srčno prizadeval za akademsko nagrado argentinskemu trenerju.
Pred slavnostno podelitvijo, ki je potekala v glavni dvorani tržaške univerze, se je Julio Velasco srečal z novinarji za krajši pozdrav in pogovor. Postavili smo mu dve vprašanji, in sicer ali obstaja razlika med današnjo generacijo odbojkarjev in znano “generacijo fenomenov” glede športnega pristopa ter kako naj se trener sooča s starši, ki včasih negativno vplivajo na športnike. Velasco je jasno in hladnokrvno poudaril, da sploh ni razlike med generacijama, športniki in športnice še vedno dokazujejo isto požrtvovalnost in ljubezen do športa, zelo pa se je spremenila družba, ki vpliva na življenje odbojkarja in prav tako se je spremenil tudi odnos in pristop staršev. “Starši so prepričani, da če otrok trpi, je to nekaj nepopravljivega in torej branijo obnašanje otroka, tudi če je nepravilno. Menim, da je to zgrešeno, ker si na tak način otroci ne ustvarijo protitelesc proti frustraciji, frustracij in nelagodij pa bo v življenju veliko. Potrebno je, da otroci razvijejo dober imunski sistem tudi na duševni in duhovni ravni,” je poudaril Velasco in dodal, da mora vsak trener posvečati čas tudi staršem in jim obrazložiti, kaj škodi otrokom.
Sledil je osrednji del slovesnosti. Velasca so v glavni dvorani pričakali številni študentje, ugledni gostje, univerzitetna odbojkarska ekipa ter seveda ljubitelji odbojke, kar priča o izjemnem kulturnem vplivu, ki ga je imel in ga ta trener še ima na svojem področju, ter za celotno italijansko in tudi svetovno športno gibanje. Dogodek so s priložnostmi govori uvedli rektor univerze Roberto Di Lenarda, odgovorni urednik časopisov skupine NEM Luca Ubaldeschi ter Fabrizio Brancoli, urednik časopisa Il Piccolo. Utemeljitev častnega doktorata je množici predstavil profesor Ivan Donati, direktor Oddelka za vede o življenju, običajno “laudatio academica” pa je prebral direktor laboratorija športne psihologije Tiziano Agostini.
V svoji t. i. “lectio magistralis” se je Velasco najprej osredotočil na pojem igralca kot posameznika: ta mora skupaj s trenerjem spoznati svoje prednosti in jih gojiti, nato pa tudi popravljati napake. “Popravljanje napake je pomembno, obsojanje napake in športnika pa daje slednjemu občutek, da ni kos izzivom, s katerimi se sooča. Samo iz svojih napak se lahko učimo in izboljšujemo.” Po Velascovih besedah bo le na tak način lahko ekipa najbolje delovala in tehnično rasla.
Ob koncu se je ugledni gost zahvalil igralcem, društvom in vsem, ki so ga spremljali v svoji športni karieri. Spomnil se je tudi prijateljev iz višješolskih let, s katerimi je doživel marsikaj, tudi argentinski državni udar leta 1976, nazadnje pa se je zahvalil še mami, ki si je od vedno želela, da bi njeni sinovi dokončali študij – danes je končno uresničil njene sanje!
