Jezikovnica (183)
Zakaj Črna gora ni Črna Gora
Pred nami je čas dopustov in potovanj, zato bo mogoče koga izmed bralk in bralcev Novega glasu pot vodila tudi na obalo ali v zaledje države ob Jadranskem morju, ki se v slovenščini imenuje Črna gora, v drugih južnoslovanskih jezikih pa Crna Gora. Kot ste opazili, se slovenski oz. črnogorski zapis ne razlikujeta zgolj v drugačni začetnici prve besede zemljepisnega lastnega imena (slovensko Črna, črnogorsko Crna), pač pa tudi v veliki oz. mali začetnici druge sestavine: v slovenščini je gora, v črnogorščini pa Gora. Sem se zmotila, bi morala tudi v slovenščini zapisati Črna Gora? Po mnenju marsikoga bi odgovor na moje vprašanje bil pritrdilen: ime države je Črna Gora, ne Črna gora. Pa bi tak odgovor bil tudi pravilen? Žal ne. V nadaljevanju boste izvedeli, zakaj ne.
Poimenovanje za državo Črno goro je zemljepisno lastno ime, ki pa ni naselbinsko, zato se druga sestavina ne piše z veliko začetnico, saj ni že sama po sebi ime, kot je npr. Britanija v imenu Velika Britanija ali pa Koreja v imenih Severna in Južna Koreja. Beseda gora je občna beseda, kot v skupino občnih imen sodijo tudi besede republika (Italijanska republika), država (Združene države Amerike), kraljestvo (Združeno kraljestvo) ali emirat (Združeni arabski emirati). Verjamem, da se strinjate, da se beseda republika v zvezah Italijanska republika, Češka republika ali Dominikanska republika piše z malo začetnico. Beseda republika se piše z veliko, zgolj ko je na prvem mestu v imenu, npr.: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, Republika Srbija, Republika Severna Makedonija.
Besedna zveza Črna gora je res nekoliko neobičajna zveza za poimenovanje države, saj prej naštete besede, kot so republika, država, kraljestvo itd., s svojim pomenom kažejo na to, da gre za neko obliko državne ureditve. A takih poimenovanj je še več. Tudi afriška država Slonokoščena obala ima v svojem imenu občno besedo za morski breg, ki se seveda piše z malo, tj. obala. Poimenovanje Črna gora pa bi lahko bilo tudi poimenovanje za vzpetino, saj je res, da imamo nešteto poimenovanj vzpetin, ki v svojem imenu vsebujejo ime gora: Šmarna gora, Donačka gora, Šmarjetna gora itd. Res pa je tudi, da je iz konteksta (sobesedila) mogoče razbrati, ali gre za balkansko državo ali slovensko vzpetino ali nenazadnje – za slovenski zaselek, saj imamo tudi v Sloveniji kar nekaj zemljepisnih imen Črna gora in Črna Gora. Po Atlasu Slovenije so to vzpetine Črna gora: na Gorenjskem (blizu Mojstrane in doline Vrata, pa tudi v pogorju Črne prsti nad Bohinjem ter blizu Gorenje vasi) in na Štajerskem (blizu Šoštanja). Pod vzpetino Črna gora na Štajerskem je tudi zaselek Črna Gora, prav tako je zaselek Črna Gora na Primorskem, v Čepovanski dolini. Po Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja povzemam, da Črna oz. Črni vrh označuje območje temnega, tj. iglastega gozda ali vodotoka, ki teče po njem. Po količini iglastih gozdov v Sloveniji je potemtakem še čudno, da nimamo več vzpetin in krajev, ki bi se imenovali Črna gora ali Črna Gora.
In za konec še odgovor na vprašanje, zakaj je v dvobesednem poimenovanju države ali vzpetine beseda gora zapisana z malo začetnico, v poimenovanju zaselka pa z veliko. Zato, ker v večbesednih krajevnih ali naselbinskih zemljepisnih imenih zapišemo vse enote z veliko, razen predlogov in besed vas, mesto, trg, selo, naselje itd. (Nova Gorica, Murska Sobota, Zidani Most, Spodnja Polskava, Velika Polana, Kostanjevica na Krki, Slap ob Idrijci, Most na Soči, Krajna vas, Novo mesto, Stari trg pri Ložu, Opatje selo, Ribiško naselje). Tudi zato zapišemo besedo gora v naselbinskem imenu Kranjska Gora z veliko, v nenaselbinskem Šmarna gora pa z malo. Poimenovanje države pa ni naselbinsko ime, zato ni prav Črna Gora, pač pa Črna gora. In to ne glede na to, da je po črnogorskem pravopisu pravilno zapisati gora z veliko začetnico, torej Crna Gora. Nacionalni pravopisi so si pač različni, saj je vsaka norma rezultat tradicije, predvsem pa dogovora, ki je lahko v vsakem jeziku različen.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
