Jaš in Simon brez olimpijade
Po regati princese Sofije pred Palmo de Mallorca v Španiji je znano, da Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta ne bosta med potniki na olimpijske igre v Rio de Janeiro. Da je njuna akcija iztirila z glavne in najbolj zanesljive poti, je bilo že nekaj časa jasno, pa vendar bi bila lahko z mojstrsko potezo na tekmovanju svetovne smetane na Balearskih otokih predstavnika sesljanske Čupe še poskrbela za senzacijo in si priborila mesto v Braziliji na tekmovanju s petimi krogi v razredu 470.
Pravzaprav je brez vozovnice za v Rio v tej klasi ostalo italijansko jadranje, kar je vsekakor novica in precejšnje razočaranje za zvezo. Zalomilo se je izkušenemu dvojcu Trani/Zandonà, ki je olimpijado že okusil in je v zadnjem letu stavil vse na ta projekt, na Palmi pa je bil komaj 26.. Posrečilo se ni niti paru Capurro/Puppo, ki je v teh evropskih kvalifikacijskih plovih pokazal največ in bil 15.. Jaš in Simon pa sta pristala na 25. mestu. Presenetljivo bo namesto italijanske reprezentance med sodelujočimi na Igrah ukrajinska naveza, ki se ji je na 47. regati princese Sofije »utrgalo« s 14. mestom in je za las prehitela najboljšo italijansko posadko.
Slovenska jadralca s tržaškega Krasa seveda sestavljata obračun po dolgem in izčrpavajočem štiriletnem olimpijskem ciklusu, v katerem sta – od 22. do 25. leta – vse podredila z jadrom opremljenemu dvosedu in muham vetra, vala in toka v sladki in povečini slani morski vodi. Z zelo posrečeno in trezno analizo je te dni postregel kolega Primorskega dnevnika Jan Grgič, ki je spremljal njuno zgodbo in izluščil velike zapreke na poti do želenega in naposled zgrešenega cilja. Farneti in Sivitz Košuta sta po poti ostala brez trenerja Matjaža Antonaca, kričeče jima je primanjkovalo sponzorjev, vrhunske opreme in torej idealnih razmer za naskakovanje ambicioznega načrta. Povrh vsega si je Simon lani poškodoval gleženj, tako da so se priprave upočasnile in odpovedati sta se morala tudi pomembnemu merjenju moči na svetovnem prvenstvu v Izraelu. Dodali bi, da je mesto eno, konkurenca je tik pred olimpijadami neizprosna, ironija usode pa je, da Italija na koncu nima niti tega edinega mesta, zaradi katerega sta fanta delala, garala in se žrtvovala štiri leta in več.
Grgič izraža prepričanje, da sta za to panogo fanta še razmeroma mlada in da je samo po sebi umevno, da bosta vztrajala v tem obsegu. O tem se bosta najbrž izjasnila po povratku z evropskega prvenstva, ki se začenja v Palmi, kjer sta torej čupovca ostala še dva tedna. Najbrž izpraznjena, ker je pritisk popustil, zato pa znata povsem neobremenjena postreči tudi z vrhunskim rezultatom, kdo ve. Kakorkoli že, kaj bo v prihodnjem štiriletju, bomo videli, ker življenje teče naprej in so tu poleg tekmovalnih želja tudi načrti o študijski oziroma službeni prihodnosti. Verjamemo pa, da bosta še naprej jadrala, upajmo še dalje na neizprosni najvišji ravni, če se bosta za to odločila. Najbolj pomembno pa je, da sta lahko ob pogledu nazaj ponosna na vse (veliko!), kar sta dosegla in odslej še močnejša ob mirni vesti, da sta vedno naredila vse, kar je bilo v njunih močeh in kar sta si zadala. To sta v prvih odzivih z Balearov tekmovalnemu neuspehu navkljub kot ponavadi nasmejano že potrdila.
HC
