Izberi pastirja
Jezus primerja svoj odnos z nami z odnosom, ki ga ima pastir do svojih ovc. Marsikoga ta primera moti in meni, da je krščanska “iznajdba”. Pa ni! Je starejša. Pastir je prvi poklic, omenjen v Svetem pismu. Abel, Adamov sin, je bil pastir. Mnoge znane osebnosti v izraelski zgodovini so bile pastirji: od Abrahama prek Mojzesa do Davida. Pozneje so z besedo pastir pogosto označevali voditelje. Grški pesnik Homer, ki je živel približno tisoč let pred Kristusom, je znanega vojskovodjo Agamemnona imenoval pastirja ljudi. Egiptovske faraone so upodabljali z znamenji pastirske službe v rokah.
Sveto pismo nam velikokrat nakazuje, da je ovca najpomembnejša domača žival. Čreda ovac in obdelovanje polja sta bila temelj preživetja. Premoženje so merili v ovcah. Zato so bili pastirji zelo pomembni. Bolj kot je bil pastir skrben, več ovac kot je posedoval, boljši gospodarski položaj je imel.
Ovce so se zelo hitro izgubile. Izgubljene ovce pa so zelo ranljive, lahek plen mnogih zveri. Čeprav je bilo pastirjevo delo dolgočasno, je pa drugi strani zahtevalo iznajdljivost in vztrajnost. Stalno so morali biti pozorni na volkove in tatove. V Palestini so morali vedno vedeti, kje bodo za ovce lahko našli vodo. Zato ni presenetljivo, da svetopisemski pisatelji nanašajo podobo pastirja na Boga v Stari in Novi zavezi. Ko je Jezus uporabil besede dobri pastir, to ni nikogar presenetilo.
Iz zgodovine vemo, da niso vsi pastirji enaki in vsi voditelji niso dobri. Mnogi generali in voditelji (Mussolini, Hitler, Stalin, Tito) so bolj podobni ubijalcem kot pastirjem.
Jezus je zelo skrbel za telesne potrebe svojih ovc. Slepemu je vrnil vid. Vodo je spremenil v vino, da bi rešil zadrege novoporočencev. Ozdravil je služabnika rimskega stotnika. Pomnožil je kruh v puščavi, da bi nasitil lačno množico …
Jezusova skrb pa je presegala samo telesno. Ta dobri pastir je z enako pozornostjo prisluhnil z ušesi na glavi kot z ušesi srca. Zmogel je pozorno prisluhniti. Dovolj je samo bežno pogledati po evangelijih. Pomislimo na Nikodema, vdovo in Naima, na slepega in gobavega. Kdor je potreboval Jezusov čas, ga je dobil.
Evangelij govori, kako želi Jezus svoje ovce privesti iz minljivega zemeljskega življenja v večno življenje. Če pozorno beremo Janezov evangelij, opazimo, kolikokrat je omenjeno večno življenje. Tudi v današnjem evangeliju pravi: “Dajem jim večno življenje, nikoli se ne bodo pogubile.” (Jn 10,28)
Zakaj potrebujemo pastirja? Zato, da nas Jezus, dobri pastir, vodi nazaj v stajo, vodi nas domov, tja, od koder smo prišli. Potrebujemo pastirja, ker sami ne znamo najti poti. Jezus nas vodi nazaj k Očetu, v polno občestvo z njim (prim. Jn 10,29). Pastirja potrebujemo, ker on ve za pot in nam jo lahko pokaže. V življenju se lahko odločamo, a če smo pametni, izberimo dobrega pastirja!
Zgodba za navdih
Zaslon je moj pastir?
Ko slišimo besedo pastir, se najbrž spomnimo 23. psalma Gospod je moj pastir. Pred leti sem našel parodijo na ta psalm. Ta se je začel z besedami Televizor je moj pastir. V naši dobi sem besedo televizor zamenjal z besedo zaslon (ekran).
Zaslon je moj pastir, nič mi ne manjka.
Na udobnem fotelju mi daje ležišča.
Vodi me proč od vere, mojo dušo uničuje.
Vodi me po poti greha in nasilja zaradi oglaševanja.
Tudi če bi hodil po dolini krščanske odgovornosti, se ne bom ustavil in prekinil gledanja,
ker je zaslon z menoj.
Pripravlja mi reklame sredi posvetnosti.
Glavo mi mazili z oljem posvetnega humanizma in potrošništva.
Moj pohlep povečuje.
Nezanimanje in udobnost mi sledita vse dni mojega življenja
in v hiši brezbrižnosti bom prebival in gledal ekran za vedno.
Besedilo nam sprašuje vest, komu (kateremu pastirju) sledimo v življenju.