Ivana Žigon o misijonih v Afriki: “Spoznala sem, kako lahko s preprostimi stvarmi pomagaš ljudem”
V sklopu meseca misijonov je v Rojanu potekalo navdihujoče predavanje mlade Ivane Žigon, ki ga je organiziral Misijonski krožek Društva Rojanski Marijin dom. Gostja je zbrane popeljala v Mozambik, deželo, kjer je preživela nekaj mesecev kot misijonarka, ter z njimi delila svoje izkušnje, srečanja in spoznanja o življenju, veri in solidarnosti. Dogodek je pritegnil številne poslušalce, ki so želeli iz prve roke slišati, kako poteka življenje v misijonih in kaj pomeni predano služiti ljudem v različnih delih sveta.
Prisotne je na dogodku uvodoma pozdravila predsednica Društva Rojanski Marijin dom Dorica Žagar. Poudarila je, da si pri društvu vsako leto prizadevajo za organizacijo srečanja v sklopu misijonskega meseca, zaradi tega so letos medse povabili laično misijonarko Ivano Žigon. Mlada misijonarka, doma iz Komna, se je poslušalcem najprej predstavila. Pojasnila je, da je od nekdaj bila prostovoljka, misijonsko delo pa ji je od vedno zanimivo.
Leta 2020, ko je cel svet zadela huda epidemija covida-19, se je Ivani odprlo veliko možnosti za prostovoljno delo. Pomagala je pri Rdečem križu, potem v domu za ostarele, nakar tudi covidnim bolnikom na Infekcijski kliniki v Ljubljani. “Takrat sem se zavedala, da mi je bilo življenje podarjeno, in v meni se je rodila želja, da bi pomagala ljudem,” je pojasnila gostja, ki je pred leti doživela hujšo nesrečo. Ivana je tako nadaljevala svoje poslanstvo in odšla s skupino drugih deklet na misijonski projekt k Marijinim sestram v Ukrajino. To je bilo še pred začetkom vojne, je povedala, in pomagali so večinoma brezdomcem in revnim ljudem. “Spoznala sem, kako lahko s preprostimi stvarmi pomagaš ljudem, tudi če jim samo polepšaš dan, in za marsikoga je to lahko že zelo dosti.”
Ta izkušnja ji je bila zelo dragocena, zato se je odločila, da bo v okviru laiških možnosti storila, kar se da. Tako se je zatem začela pripravljati za delo laičnega misijonarja. Ta priprava traja vsaj eno leto, predvsem zato, da človek pri sebi razreši, ali je to samo impulzivna ideja. V Ukrajino se je še večkrat vrnila, takrat s kombiji, polnimi hrane, zdravil in drugih sredstev, ki so bili v pomoč ljudem v hudih vojnih časih. Ivana je nato na predavanju spregovorila o svoji izkušnji v Afriki. Kot že povedano, je odšla v Mozambik, pomagala je misijonarju salezijancu Antonu Grmu. Pojasnila je, da je najprej prišla v glavno mesto Maputo, kjer večina ljudi živi dejansko v barakah.
Prisotnim je pokazala tudi posnetek posebne slovesne maše, med katerim so lahko opazili, kako je v afriški kulturi poudarek predvsem na plesu in petju, ne glede na priložnost. Ob umestitvi novega škofa se ženske oblečejo v posebno obleko oz. t. i. kapulano, to je neke vrste blago, ki se lahko uporablja kot krilo ali pa karkoli drugega, tako oblečene med mašo prinašajo darove k oltarju.
S pomočjo fotografij je Ivana Žigon nato predstavila delo in življenje med misijonsko odpravo. Pojasnila je, da dajejo salezijanci velik poudarek izobraževanju, zaradi tega gradijo učilnice in seveda cerkve. Učilnice so res velike, lahko gostijo tudi petdeset otrok. Razložila je, da so otroci malo zanemarjeni oz. nespoštovani, saj starši niso zelo čustveno navezani nanje, zato se ti veselijo vsakega trenutka pozornosti in veselja. Na žalost hodi v otroški vrtec samo 3 % otrok, ker ga je treba plačati, na srečo pa je osnovna šola brezplačna. Kljub temu so družine res zelo revne in prav zaradi tega so otroci večinoma prepuščeni sami sebe, je sklenila Ivana Žigon.
