Hvala, fantje!
Slovenija je evropski prvak v moški košarki! Največji slovenski uspeh v zgodovini skupinskih športov je dozorel v nedeljo po velikem finalu v Istanbulu, v katerem so naši košarkarji v belih dresih premagali Srbijo s 93: 85. Prvenstvo je potekalo v petih državah, zaključni del je bil v Turčiji, predtekmovanje so Slovenci odigrali v Helsinkih. Zmagoslavno tekmovanje so sklenili z devetimi zmagami, po večini zelo zanesljivimi, in brez poraza. Reprezentanco, ki je v preteklosti večkrat imela previsoke apetite in nato ostala nepotešena, je na pravi tir usmeril prav srbski trener ameriške šole Igor Kokoškov. Nekatere košarkarje, ki so športno gledano veljali za “luzerje”, je spremenil v del nepremagljivega kolektiva.
Fascinanten finalni obračun proti ponosnim Srbom selektorja Saše Đorđevića je bil poglavje zase. Ob morda neponovljivi igri kapetana Gorana Dragića, ki je bil imenovan za najboljšega moža turnirja, so imeli Slovenci vajeti igre in rezultata trdno v rokah, ko pa se je poškodoval čudežni deček Luka Dončić, je nekaj zaškripalo in Srbom je celo uspelo za trenutek prevzeti vodstvo. V končnici, tudi brez Dragića, pa so do zaslužene lovorike Slovenijo popeljali soigralci, ki so delovali kot eno in se jim v ključnih trenutkih ni tresla roka. Skozi vse prvenstvo, pa tudi v tekmi za zlato, ko je vsaka žoga tehtala sto kilogramov, so se v najlepši luči profilirali mož odločitve Prepelić, pa tudi Blažič, zadnji trenutek naturalizirani Američan Randolph, Postojnčan Nikolič in drugi.
18-letni Dončić in veteran Dragić sta bila sploh zvezdi letošnjega EP, na katerem je bron pripadel Španiji, nasprotniku Slovenije v polfinalu. Okoli dveh motorjev je Kokoškov sestavil duhovito postavo, ki se je odlikovala po zelo visokem povprečju košev in hitri igri, ki terja tudi aktivno vključevanje menjav. Skratka, moderna in dopadljiva košarka, hkrati zelo učinkovita.
S košarkarji je skoraj tri tedne dihala vsa Slovenija, pa tudi naše zamejstvo. V kavarni pri Briščikih, kjer se praviloma zbirajo privrženci igre pod košema, si je finale ogledalo več kot dvesto ljudi. Da ne govorimo o osrednjih trgih vseh slovenskih mest, kjer je bila navijaška mrzlica na višku. V dvorani v Istanbulu je fante bodrilo sedem tisoč rojakov, velika večina še v četrtek ni vedela, da bo v nedeljo v Turčiji, kamor so letela organizirana letala.
Dvomilijonska Slovenija na evropskem prestolu. Kako je država strnjena okoli svojih dvometrašev, je med drugim pokazal ponedeljkov sprejem ob vrnitvi v Ljubljano. Svojčas smo doživeli srebro odbojkarjev na EP v Sofiji, rokometaši so prispevali bron na SP v Parizu in srebro na EP v Ljubljani. A zlata medalja je seveda nekaj drugega, izjemnega, kdo ve, če jo bomo še kdaj okusili.
