“Habemus Papam!”

IZVOLITEV

V četrtek, 8. maja 2025, se je iz dimnika Sikstinske kapele ob 18.07 izvil beli dim, ki je vsemu svetu naznanil, da je bil izvoljen novi Petrov naslednik. Konklave je za 267. rimskega škofa izvolil kardinala Roberta Francisa Prevosta, ki si je nadel ime Leon XIV.

Kaj se je zgodilo pred tem? Pod Michelangelovimi freskami najbolj znane kapele na svetu, pred besedami “Habemus Papam” in razglasitvijo imena novega papeža, je v skladu z obrednikom Ordo rituum Conclavis in apostolsko konstitucijo Universi Dominici Gregis eden izmed kardinalov, navzoč v kapeli, dosegel zahtevano večino. Prvi od kardinalov po redu in starosti je v imenu celotnega zbora volivcev izvoljenega v latinščini vprašal: “Ali sprejmeš svojo kanonično izvolitev za papeža?”, nato pa še: “Kako se želiš imenovati?” Konklave se zaključi, ko novi papež da soglasje za svojo izvolitev. Po obreda sprejema so bile vse glasovnice in drugi listi, ki so jih uporabili pri volitvah, sežgani, in bel dim je potrdil, da je bil izvoljen novi papež. Medtem ko so verniki na Trgu svetega Petra ploskali in je ves svet čakal, da bi izvedel za ime novega svetega očeta, je izvoljeni iz Sikstinske kapele vstopil v zakristijo, t.i. “Sobo solza”. Tam je odložil kardinalsko obleko in si nadel eno izmed treh pripravljenih papeških oblek ter se za nekaj minut zbral v molitvi. Po vrnitvi v Sikstinsko kapelo je novoizvoljeni papež sedel na katedro. Kardinal protodiakon je nato prebral odlomek iz evangelija (“Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev” ali “Pasi moje ovce”), prvi kardinal iz reda prezbiterjev pa molitev za novoizvoljenega Petrovega naslednika. Zatem si se vsi navzoči kardinali volivci zvrstili pred novim papežem in mu izkazali spoštovanje in pokorščino. Nato so vsi skupaj zapeli zahvalno pesem “Te Deum”.

Kardinal protodiakon, Francoz Dominique Mamberti je nato prišel v osrednjo ložo blagoslovov bazilike sv. Petra ter naznanil: “Annuntio vobis gaudium magnum: habemus Papam!” (Oznanjam vam veliko veselje: Imamo papeža!) In še: “Eminentissimum ac Reverendissimum Dominum, Dominum Robertum Franciscum, Sanctæ Romanæ Ecclesiæ Cardinalem Prevost, qui sibi nomen imposuit Leonem XIV.” (“Prevzvišeni in prečastiti gospod, gospod Robert Francis, kardinal svete rimske Cerkve Prevost, ki si je nadel ime Leon XIV.”) Izvoljeni papež je medtem – na poti iz Sikstinske kapele do lože – vstopil v Pavlinsko kapelo, kjer se je zaustavil v tihi molitvi pred Najsvetejšim, nato pa nadaljeval pot proti loži, od koder je pozdravil in podelil prvi apostolski blagoslov “mestu in svetu”.

“Mir naj bo z vami vsemi!”

Dobro uro po belem dimu je papež Leon XIV. iz lože prvič nagovoril več kot 100.000 zbranih na trgu pred baziliko in ves svet.

“Dragi bratje in sestre, to je prvi pozdrav vstalega Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal svoje življenje za Božjo čredo. Tudi jaz želim, da bi ta pozdrav miru vstopil v vaša srca, da bi dosegel vaše družine, vse ljudi, kjer koli že so, vsa ljudstva, vso zemljo. Mir naj bo z vami!

To je mir vstalega Kristusa, neoborožen in razorožujoč mir, ponižen, vztrajen mir. Prihaja od Boga, Boga, ki nas vse brezpogojno ljubi. Še vedno ohranjamo v ušesih tisti šibki, a vedno pogumni glas papeža Frančiška, ki je blagoslavljal Rim! Papež, ki je blagoslavljal Rim, je na tisto velikonočno jutro blagoslovil svet, ves svet. Dovolite mi, da nadaljujem tisti isti blagoslov: Bog nas ima rad, Bog vas vse ljubi in zlo ne bo zmagalo! Vsi smo v Božjih rokah. Zato brez strahu, združeni z roko v roki z Bogom in med seboj pojdimo naprej! Smo Kristusovi učenci. Kristus gre pred nami. Svet potrebuje njegovo luč. Človeštvo ga potrebuje kot most, da bi ga dosegla Bog in njegova ljubezen. Tudi vi pomagajte nam in drug drugemu graditi mostove z dialogom, s srečanjem, ki nas bo vse združilo, da bomo vedno eno ljudstvo v miru. Hvala papežu Frančišku!

Želim se zahvaliti tudi vsem sobratom kardinalom, ki so me izbrali za Petrovega naslednika in da hodim skupaj z vami kot združena Cerkev, ki si vedno prizadeva za mir, pravičnost, ki si vedno prizadeva delovati kot moški in ženske, zvesti Jezusu Kristusu, brez strahu, oznanjati evangelij, biti misijonarji.

Sem sin svetega Avguština, avguštinec, ki je dejal: “Z vami sem kristjan in za vas škof.” V tem smislu lahko vsi skupaj hodimo proti tisti domovini, ki nam jo je pripravil Bog. Poseben pozdrav Cerkvi v Rimu! Skupaj moramo iskati, kako biti misijonarska Cerkev, Cerkev, ki gradi mostove, dialog in je vedno odprta, da bi kakor ta trg sprejemala z odprtimi rokami. Vse, vse tiste, ki potrebujejo našo karitativnost, našo navzočnost, dialog in ljubezen.

In če mi dovolite besedo, pozdrav vsem in še posebej moji dragi škofiji Chiclayo v Peruju, kjer je verno ljudstvo spremljalo svojega škofa, podelilo svojo vero in je dalo veliko, zelo veliko, da še naprej ostaja zvesta Cerkev Jezusa Kristusa.

Vsem vam, bratje in sestre iz Rima, iz Italije, iz vsega sveta želimo biti sinodalna Cerkev; Cerkev, ki hodi, Cerkev, ki si vedno prizadeva za mir, ki si vedno prizadeva za dejavno ljubezen, ki si vedno prizadeva biti blizu zlasti tistim, ki trpijo.

Danes je dan molitve k Mariji iz Pompejev. Naša mati Marija želi vedno hoditi z nami, nam biti blizu, nam pomagati s svojo priprošnjo in ljubeznijo.

Zato bi želel moliti skupaj z vami. Skupaj molimo za to novo poslanstvo, za vso Cerkev, za mir na svetu in prosimo Marijo, našo Mater, za to posebno milost.”

ŽIVLJENJEPIS PAPEŽA LEONA XIV.

Prvi papež iz Združenih držav Amerike in iz reda avguštincev je star 69 let. Izbral si je ime Leon XIV. Nekdanji prefekt Dikasterija za škofe je bil izvoljen 8. maja 2025 ob 18.07 in je 267. papež v zgodovini.

Kot je poročal portal Vatican News, se je Robert Francis Prevost rodil 14. septembra 1955 v Chicagu (zvezna država Illinois) Louisu Mariusu Prevostu francoskega in italijanskega rodu ter Mildred Martínez španskega rodu. Ima dva brata, Louisa Martína in Johna Josepha. Otroštvo in mladost je preživel v ZDA, kjer se je najprej šolal v malem semenišču patrov avguštincev, nato pa na univerzi Villanova v Pensilvaniji, kjer je leta 1977 diplomiral iz matematike in študiral filozofijo. V Saint Louisu je 1. septembra istega leta vstopil v noviciat reda sv. Avguština. Svoje prve zaobljube je izpovedal septembra 1978, večne pa avgusta 1981. Teologijo je sprva študiral v Chicagu, pri 27 letih pa je šel v Rim na študij kanonskega prava. V duhovnika je bil posvečen 19. junija 1982. Leta 1984 je končal magistrski študij, leto kasneje pa je bil med pripravo doktorske disertacije poslan v avguštinski misijon Chulucanas v mestu Piura v Peruju (1985-1986). Leta 1987 je zagovarjal doktorsko disertacijo in bil imenovan za direktorja za poklice in direktorja misijonov v avguštinski provinci Mati dobrega sveta (Illinois). Naslednje leto se je pridružil misijonu v Trujillu v Peruju kot vodja projekta skupne formacije za avguštinske kandidate. V enajstih letih je opravljal naloge priorja skupnosti, odgovornega za formacijo in učitelja profesov. V nadškofiji Trujillo je bil sodni vikar in profesor kanonskega prava, patristike in morale v bogoslovnem semenišču. Hkrati mu je bila zaupana tudi pastoralna skrb skupnosti Naše Gospe Matere Cerkve, ki je pozneje postala župnija svete Rite, na revnem obrobju mesta, od leta 1992 do 1999 pa je bil župnijski upravitelj župnije Marije iz Monserrata.

Leta 1999 je bil izvoljen za provinciala avguštinske province Mati dobrega sveta v Chicagu, dve leti in pol pozneje pa so ga sobratje na rednem generalnem kapitlju reda sv. Avguština izbrali za generalnega priorja in ga leta 2007 potrdili za drugi mandat.

Oktobra 2013 se je vrnil v svojo avguštinsko provinco v Chicagu in bil odgovoren za formacijo v samostanu sv. Avguština, prvi svetovalec in provincialni vikar; te funkcije je opravljal, vse dokler ga je papež Frančišek 3. novembra 2014 imenoval za apostolskega administratorja perujske škofije Chiclayo. Škofovsko posvečenje je prejel 12. decembra 2014. Njegovo škofovsko geslo je “In Illo uno unum” (V edinem Kristusu smo eno). Papež Frančišek ga je 26. septembra 2015 imenoval za škofa v Chiclayu, marca 2018 pa je bil izvoljen za drugega podpredsednika Perujske škofovske konference. Leta 2019 ga je sveti oče imenoval za člana Kongregacije za kler, naslednje leto pa za člana Kongregacije za škofe. 15. aprila 2020 je bil imenovan za apostolskega administratorja perujske škofije Callao. Frančišek ga 30. januarja 2023 imenoval za prefekta Dikasterija za škofe in predsednika Papeške komisije za Latinsko Ameriko ter ga povišal v nadškofa, na konzistoriju 30. septembra istega leta ga je umestil za kardinala, 6. februarja letos pa sprejel v škofovski red v kardinalskem zboru. Med zadnjim zdravljenjem svojega predhodnika v polikliniki Gemelli je kardinal Prevost 3. marca na Trgu svetega Petra vodil rožni venec za zdravje svetega očeta.