Gre za resnično bombo sredi gosto naseljenega območja
Pred nedavnim je v tržaški javnosti “počila bomba”, ki je za zdaj šele politične, družbene in naravovarstvene narave: kar vsekakor ni malo! Zadeva okrog uplinjevalnika se je v zadnjih tednih tako hudo razpletla, da postaja udejanjanje zloglasnega načrta vse bolj možno. Prav zato se množijo manifestacije zoper graditelja, podjetje Gas Natural. V tej bitki se s skupnimi močmi borijo naravovarstvene organizacije in krajevne javne ustanove: nasprotnika oziroma prava sovražnika-izdajalca je skupna fronta spoznala v rimski vladi, točneje v ministru za gospodarski razvoj Corradu Passeri, ki trmoglavo zatrjuje strateški pomen uplinjevalnika, in v deželni upravi. Deželni organ, to je Deželna storitvena komisija, je prižgala zeleno luč načrtu: in to na sporen način. Težko pa bo deželni predsednik Renzo Tondo odigral pilatovsko vlogo, saj se glede na protest, ki je bil prejšnji teden pod neurjem na Velikem trgu pred občinsko palačo, v kateri je na povabilo občinskega sveta sam deželni predsednik razpredal svoje recepte – resnici na ljubo dokaj šibke – za premostitev gospodarske krize v FJK, jasno izpričuje očitno nasprotovanje deželni vladi.
Pravni okvir problema nam je v pogovoru predstavil pokrajinski tajnik SSk odv. Peter Močnik, ki zadevo spremlja tudi kot pravni zastopnik Republike Slovenije in drugih osebkov.
Ali je bil nedavni razplet glede pristojnih oblasti za dovoljenje v zvezi z gradnjo uplinjevalnika nepričakovana?
Po pravici povedano, nas je celotna zadeva našla nepripravljene, saj nismo znali pravočasno razbrati potrebnih znakov … Vse se namreč vleče že leto dni. Začelo se je s silo in aroganco podjetja Terna, ki je vdiralo na slovenska posestva, in to s pomočjo dežele, ki je ojačitev trase elektrovoda od Tržiča do centrale v Padričah svojčas avtorizirala: posluževali so se sil javnega reda, da bi nemoteno opravljali svoje posle. Podjetje se je izgovarjalo, da ni bilo mogoče speljati elektrovoda pod zemljo: dejansko je ta trasa že sodila v skupek infrastrukturnih služnosti za obratovanje uplinjevalnika v Žavljah, za obratovje potrebuje 25 megavatov energije. Danes namreč nameravajo zgraditi novo traso elektrovoda od Padrič do Žavelj. Zanimivo je, da tokrat podjetje Terna predlaga vzemljitev novega odseka! Menim, da je bil ta predlog izrečen zato, da bi se podjetje prikupilo prebivalcem in lastnikom prizadetih območij. Najbrž bodo ponujali tudi bajne odškodnine za razlaščanje parcel, pod katerimi naj bi speljali traso. Te parcele bodo dejansko izgubile svojo vrednost.
Hudo je tudi dejstvo, da so pristojni uradi občin, kjer vlada leva sredina, zanemarili pomemben signal. Podjetje Gas Natural je že meseca aprila vložilo na prefekturo prošnjo za dovoljenje, da bi na zasebnih parcelah izvajala potrebne ekspertize za speljavo trase elektrovoda. Prefektura je prošnjo zavrnila, ker je presodila, da ni nobene strukture, ki bi bila predmet javne koristi. Od aprila do danes je podjetje lobiralo, da je končno prišlo do dovoljenja. Sklep ministra Passera z dne 7. novembra, da gre za načrt javne koristi, je zadevo navsezadnje sprostil, se pravi, da so parcele lahko postale predmet razlastitve.
Prefektura je svoje prvotno stališče vsekakor posredovala občinam Milje, Dolina in Trst, tržaški pokrajini in deželi. Razen na deželi ima levosredinska koalicija v vseh ostalih naštetih javnih upravah večino, nikomur pa ni padlo na misel, da bi o namerah Gas Natural opozoril javnost. To je primer velike površnosti.
Težko bi si bili mislili, da bo t. i. tehnična vlada tako nespoštljivo ravnala z našim območjem. Dejansko pa se vede slabše kot prejšnja vlada! Minister za gospodarski razvoj Corrado Passera je gladko pristal na pritiske lobija italijanskega združenja industrijcev, ki z novim predsednikom na čelu podpirajo interese podjetnikov zlasti s severovzhoda države. S tega vidika omenjenim osebkom gradnja uplinjevalnika prija, saj upajo, da jim bo ta načrt zagotavljal koristenje cenene električne sile. Uplinjevalnik je tako postal spot italijanske energetske politike, češ da bo država (celo Evropa) s tem alternativnim objektom za novčenje energije postala manj odvisna od ruskih energetskih virov.
Ali ta izgovor sploh drži?
Glede na celotno državno ozemlje tovrsten objekt lahko služi kjerkoli. Ni nujno, da je po vsej sili nameščen pri nas. Tudi logično ni, saj se je predsednik slovenske vlade Janez Janša dogovoril s Putinom, da bo plinovod Južni tok segal do Trbiža in še dlje. Če je res, da se za gradnjo uplinjevalnika ogrevajo podjetniki iz Veneta in Furlanije, lahko strukturo namestijo v Benetkah ali v pristanišču Porto Nogaro. Še več: zaradi zahtevnosti uplinjevalnega postopka je te strukture bolje namestiti daleč od obljudenih področij. Pošteno si povejmo: glavni problem celotne zadeve je splošna nevarnost uplinjevalnika, ki lahko bodisi v primeru okvare bodisi v primeru atentata zlahka opustoši Trst in Koper. Gre za dejansko bombo sredi gosto naseljenega območja, ki je že posejano z industrijskimi obrati. To je nezanemarljiva postavka, saj Evropska unija postavlja gradnjo teh struktur pod presojo t. i. normative Seveso, ki je načrt žaveljskega uplinjevalnika sploh ne upošteva.
Prav zato je vedenje dežele še toliko bolj sporno.
Deželni funkcionar Pietro Giust, ki je prevzel vajeti sestanka deželne storitvene komisije, ki je prižgala zeleno luč načrtu, je iz zapisnika seje sproti izločal vse odlomke, v katerih sta občina Trst in tržaška pokrajina izražala o uplinjevalniku negativno mnenje. S sodnega vidika je zatorej problemov več. Funkcionar izloča posamezne dele stališč pokrajine in občine, češ da sta javni ustanovi izrazili svoja mnenja v zvezi s področji, za katera nista pristojni. Njune pripombe, opombe in opazke se zato ne morejo upoštevati: se pa mora upoštevati stališče dežele, ki se glede teh pomislekov omenjenih javnih ustanov ni izrekla.
Ali zato, ker jih ni presodila za pomembne?
Ne. Preprosto zato, ker je imela ukaz, naj se postopek čim prej reši! Tudi objava razlastitev v zvezi z gradnjo elektrovoda v nam odročnih dnevnikih La Stampa in Messaggero Veneto je dokaj zgovorna: to potezo je zahtevalo podjetje Gas Natural, graditelj uplinjevalnika. Privatni investitor namreč narekuje tempo javnim upravam, ne pa obratno, kot bi se po zdravi pameti spodobilo. Očitno so pristojni španskega podjetja navajeni južnoameriških birokracij, s katerimi lahko počenjajo, kar hočejo. Dejansko je naša dežela dokazala, da je tudi pri nas marsikaj mogoče … Vsemu temu je potrebno prišteti še pomanjkljivo italijansko zakonodajo, na podlagi katere se tudi nepopolna in pomanjkljiva mnenja sprejemajo za pozitivna.
Še to: pri omenjenem omizju, ki je bilo namenjeno soočenju krajevnih uprav, je sedelo tudi šest predstavnikov podjetja Gas Natural. Zapisnik poroča, da so se ti možje na koncu seje pohvalno izrazili o deželi za opravljeno delo!
Ali se da s sodnega vidika postopek zaustaviti?
Naslednji korak je sprožitev postopka na upravnem sodišču. Upravno sodišče v Laziu že tri leta pestuje prve pritožbe v zvezi s tem. Sicer sem tudi do tega koraka dokaj skeptičen, saj znano je, da kar roma v Rim, težko najde rešitev v kratkem času. Če se upravno sodišče v Laziu ne izreče o začasnem ukrepu zaustavitve postopka, postopek napreduje, pa naj bodo zoper njega kazenske ovadbe ali upravne pritožbe. Ker pa se v tem primeru ne upoštevajo evropski predpisi za varnost, niti predpisa, ki ga je Evropska komisija določila glede istočasne odobritve in dogradnje uplinjevalnika in plinovoda (o plinovodu doslej ni še duha ne sluha), kaj šele določil o varnosti in prosti plovbi koprskega pristanišča, se sprašujem, kako je sploh mogoče, da je italijanski zunanji minister Terzi na Brdu izjavil, da je to notranja zadeva države Italije.
Zadevo je potrebno zato čim prej uokviriti v neko širšo mednarodno perspektivo. Kaj lahko v tem vidiku naredi Slovenija?
RS ima že leto dni pripravljeno tožbo na evropskem sodišču v Luksemburgu zaradi kršitve evropske zakonodaje v mednarodnih odnosih znotraj EU. Nastopil je čas, da naša matična domovina sproži ta postopek. Na aroganco dveh pomembnih ministrov italijanske vlade mora odreagirati diplomacija.
Na podlagi odgovorov, se zdite dokaj črnogledi.
Ne smemo obupati. Poiskati moramo način, da se sproži postopek v Rimu in da čim prej pride priziv na dnevni red. Načeloma marca se lahko zadeva že obravnava. Ne smemo pozabiti, da bodo v istem obdobju tudi volitve. Zaskrbljen pa sem zaradi molka vseh tržaških parlamentarcev levosredinske in desnosredinske opcije. S svojo tišino dejansko podpirajo to izbiro. Antonione, Menia, Rosato, Blažinova niso pri vladi posegli s takojšnjimi parlamentarnimi vprašanji in zahtevali od vlade zaustavitev postopka. Računam sicer, da se bo slovenska vlada končno zavedela kočljivega posega v ozemlje manjšine. Poglavitno je tudi dejstvo, da se ti posegi dotikajo območja, ki je podvrženo omejitvenim normativom Natura 2.000. Zgovorno je, da dežela po toliko letih še ni izdala izvršilnih norm za ta zavarovana območja: mislim, da tega ni storila zato, da lahko po teh območjih nemoteno posegajo osebki, ki jim dežela izdaja dovoljenje. To bo še dodatno oškodovalo naše tržaške kmete v brk zaščitni zakonodaji, ki glede urbanistične ureditve predpisuje jasne norme. Italija se je kratkomalo izkazala za potuhnjeno državo pred industrijskimi mogotci, ki nanjo pritiskajo. Recimo, da bi sodišče razveljavilo dovoljenje, uplinjevalnik pa bi že obratoval, bi se tudi pri nas ponovila zgodba iz Taranta. Vrsto let deluje tam struktura, ki letno povzroča na stotine rakastih obolenj in prav zato jo je sodstvo zaplenilo: vlada pa je na podlagi dekretov zadevo ‘sanirala’…
Omenili ste državne volitve. Kako pa bo ta afera učinkovala na deželne volitve, ki so prav tako prihodnje leto?
Globoko mora učinkovati! Tudi na ravni deželnega sveta pričakujem skupen nastop vseh predstavnikov leve sredine. Na facebooku berem posamezna stališča, ni pa nobene skupne akcije v tem smislu, razen apelov Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča. Ta položaj vnaša kar nekaj težav v volilno kampanjo Debore Serracchiani, saj ji predsednik deželne uprave Tondo očita, da sta svojčas Illy in Cosolini načrt uplinjevalnika podpirala. Dejansko je to res. Naj zato Serracchianijeva jasno in glasno pove svoje stališče in ali ta načrt sodi v njen volilni program ali ne.
Že spet je na področju tržaške pokrajine govor o razlastitvah. Kje naj bi se te zaradi gradnje elektrovoda izvajale?
V glavnem na Padričah in v Ricmanjih. Od Domja dalje se itak začenja področje, ki je v javni lasti (Pristaniška ustanova, Ezit in druge). Naši ljudje so se zaradi tega že aktivirali. SSk prireja v četrtek, 6. decembra, ob 20.30 informativno srečanje v Gropadi, da bi seznanili prizadete občane.
Igor Gregori
