Aktualno

Festival je praznik, na katerem se združi cela vas

Festival je praznik, na katerem se združi cela vas

Pogovor / Ilaria Bergnach, predsednica društva F.B. Sedej iz Števerjana

Od 5. do 7. julija bo potekal 49. festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2019. Ta je bil lepa priložnost za pogovor s predsednico društva F. B. Sedej Ilario Bergnach, ki organizira veliki briški dogodek.

Od novembra lani si predsednica društva F. B. Sedej. Kako se znajdeš v tej vlogi?
V tej vlogi se za zdaj znajdem v redu. Sicer bolj se bližamo festivalu, bolj se zavedam, da sem sprejela težak izziv, predvsem glede na to, da je festival največji dogodek, ki ga organizira naše društvo. Drugače smo v tem letu, od novembra 2018, imeli dve premieri, ki sta ju pripravili dramska in mladinska skupina. Delovanje otroškega in mladinskega pevskega zbora je redno potekalo in sezono smo sklenili z zaključnim koncertom. Imeli smo proslavo ob 50. obletnici Števerjanskega vestnika in še bi lahko naštevala, tako da je bilo kar pestro. Doslej se je pa vse lepo izteklo. Mislim, da bo tudi v naslednjih sezonah še tako.

Si bila že prej članica društvenega odbora?
V odboru sem bila, mislim, dva tedna. Prej sem tam sedela kot predstavnica včlanjene skupine, ker sem bila vodja dramske družine. Potem so se odločili, da postanem odbornica, da bi imela volilno pravico itd. Po dveh oz. treh tednih so bile volitve in sem postala predsednica. Dinamike v odboru sem sicer poznala. Zato ni bil nikak šok …

Znano je, da v Števerjanu zgledno skrbite za to, da društvo vodijo mladi. In starejši to podpirajo. Vemo, katerega leta si rojena … Vprašanje: je sploh kdaj bil v Števerjanu kakšen predsednik, mlajši od tebe?
Ko sem lani sprejela to funkcijo, sem bila stara 22 let. Mislim, da so v Števerjanu za predsednika pogosto izvoljeni med 23. in 26. letom. Mandat traja dve leti, ponavadi se obnovi. Sicer mislim, da sem jaz, po starosti, še najmlajša.

Kakšne so v društvu dinamike med mlajšimi in starejšimi?
Ne vidim večjih težav. Imamo srečo, da se mladim daje možnost se udejstvovati in delati. Imajo mladinski krožek, ki spada pod društvo, ima pa svojega predsednika in tajnico ter si sam organizira svoje dogodke. Tudi v mladinski dramski skupini M+ so mladi. Odbor društva je tudi načeloma zelo mlad: ne vem, če ima najstarejši član sploh že 50 let. Sicer pa ni problemov: starejši so zraven in “modrujejo”. Vse skupaj zaupati samo mladim tudi ni prav. Preden jih “vržeš v vodo”, je prav, da se naučijo plavati … Sodelovanje je zato mogoče in uspešno!

Katere so “prioritete”, smernice in cilji tvojega predsedovanja?
Glavno je, da ohranjamo delovanje društva v skladu z že zastavljenim delom v letih, v količini in kakovosti. Po mojem pa je potrebno, da poenostavimo sistem dela, si razdelimo zadolžitve in se bolje koordiniramo, tako da bremena ne padejo vedno na ramena ene in iste osebe. Nočem, da bi se to dogajalo. Zato preizkušam nove prijeme, tudi sama iščem svoj način dela, ki je lahko pravilen ali ne. Marsikaj bo treba še narediti na področju komunikacije in odnosov. Na splošno sodelujemo usklajeno in harmonično; včasih pa se zgodi, da pride do debate, da se kaj zablokira, pa moramo in vselej najdemo način, da operativno speljemo delo do konca na čim boljši način.

Pogosto te videvamo na različnih odrih, ko zelo sproščeno in duhovito povezuješ razne prireditve, od koncertov do proslav. Kaj ti pomenijo odrske deske?
Odrske deske so moj drugi dom. Na njih sem, kar se spomnim. Doma pravijo, da sem v hiši “prima donna”. Na odru se zabavam, zame je sproščujoče. Ko sem tam, ne mislim na univerzo ali na društvo: mislim na tekst, kako moram stati na odru, če sem v luči ali ne. Z leti se naučiš tudi dikcije, biti jasen, glasen idr. Ker sem radovedna, rada opazujem tehnike, tonske vaje itd. Naučila sem se celo prižigati reflektorje v dvorani… Ko sem morala izbirati med gledališčem in čim drugim, je drugo vedno odpadlo.
Ko me kdo vpraša, ali bi kakšno prireditev napovedovala ali povezovala, brez problemov sprejmem. Nimam strahu, ki bi me blokiral. Trema sicer je, pred vsakim nastopom jo začutim, traja 120 sekund, potem pa imam – uro zabave in interakcije z občinstvom! Na odru mi je lepo, počutim se domače, zato lahko napovedujem in improviziram. Je improvizacija, a malo se moraš tudi pripraviti.

Kdaj si začela kaj igrati?
V dramsko skupino sem stopila, ko sem bila stara okrog 14 let. Rada pa sem nastopala že v šoli. Nikdar ne bom pozabila, da sem v vrtcu igrala Rdečo kapico: jaz sem seveda bila Rdeča kapica. Spominjam se, da nas je vodila s. Lucija, in sem jo pred nastopom vprašala, kaj naj naredim, če pozabim besedilo: “Naj improviziram”?

Si tekst pozabila?
Ne, predstava je bila nadvse uspešna!

 Kakšni so tvoji prvi spomini na števerjanski festival?
Pri festivalu sem začela kot “palačinkarica”, tako da sem videla vse tisto, kar se je dogajalo v kuhinji. Potem sem sodelovala v multimedijskem centru, ki urejuje socialna omrežja; delala sem montažo posnetkov, tudi to mi je bilo vedno zanimivo. Lani sva bila – s skeči – na odru z Matejem Pintarjem. Letos bom stopila na oder oz. sedela v komisiji kot predsednica …
Spomini na prejšnje festivale so vedno lepi. To je vedno bil praznik, na katerem se cela vas združi. Če se med letom slučajno zgodi, da se s kom skregaš (saj smo samo ljudje in se pač zgodi), se na festivalu zgodi neka posebna magija, ki je ne znam opisati, in vsi se imamo lepo.

Si obiskovala festival že od malih nog?
Ne. Zraven sem od leta 2013. Mama je pred leti pela v zboru, tata v društvu ni bil nikoli soudeležen. Šolo sem obiskovala v Pevmi, odbojko igrala v Gorici, in vendar sem na koncu padla prav sem. Očitno sem hotela prav to.

Je organizacija festivala velik napor? Kako to prvič doživljaš kot predsednica društva?
Pri festivalu sem že sodelovala na več področjih, kot predsednica ga zdaj prvič “doživljam” v celoti, od blizu. Najhujše je urejevati papirje in birokracijo, tega je res veliko. Potrebno je pripraviti in predstaviti projekt, prošnje itd. Gre namreč za velik dogodek, zato je pomembno, da ni tovrstnih problemov. To je najtežje. Za pripravo imamo na razpolago veliko prostovoljcev; delo je razdeljeno po “sektorjih”, vsak ima svojega odgovornega. Imamo skupino, seveda po whatsappu, preko katere komuniciramo. Koordinatorji že sami vedo, kaj morajo delati. Pomembno je, da k temu delu privabimo nove, mlajše osebe, ki bodo čez nekaj leti prevzele to delo.

Boste tudi letos predvajali festival v živo?
Na našem portalu www. sedej. org bomo imeli “streaming”, spletni prenos prireditve. V živo bomo na valovih Radia Trst A. Nedeljski finalni večer bo posnet in predvajan v naslednjih tednih tudi na slovenski nacionalki in tudi na deželni mreži Rai. Razne posnetke, fotografije in drugo pa bomo objavili na raznih družbenih omrežjih.

Na začetku letošnjega leta se je z abrahamom srečal Števerjanski vestnik, drugo leto pa bo isto čast dosegel festival. Kot mlada predsednica, ki nima niti polovice tistih let, si se znašla v času velikih jubilejev …
To sta za Števerjan pomembni obletnici, ki ju je pomembno izpeljati dobro in premišljeno. Saj vem, da nisem bila zraven, a – kar se tiče vestnika – sem veliko spoznala iz pričevanj in pripovedi ustanoviteljev, naših starešin. S festivalom bo podobno. Organizacijski odbor se že pripravlja na 50. festival. Ko gre za take dogodke, je treba začeti veliko prej. Vsaj pogovarjati smo se že začeli že med pripravo devetinštiridesetega. Ko bomo tega izpeljali, pa se bomo morali resno lotiti petdesetega. Saj vemo, kako se festival pripravi, ne moremo pa vedno delati na isti način, vedno je potrebno ponuditi nekaj novega, lepega, zanimivega. Zaupam organizacijskemu odboru in sodelavcem. Opazila sem, da kot predsednica veliko več govorim z ljudmi; do mene prihajajo s predlogi o najrazličnejših stvareh. Pomembno je ljudi poslušati, upoštevati želje članov društva in vaščanov, ki jim je društvo pri srcu. Sam ne moreš vedno vedeti, kaj moraš narediti. Zato je potrebno ljudem prisluhniti. Že sedaj prihajajo zamisli za 50. festival. Mnogi morda niso več pri društvu, so pa pred leti “živeli s” festivalom, ki jim je pri srcu, zaradi česar bi radi kaj povedali oz. pomagali. Pri naših obletnicah je lepo, da se ozremo nazaj, še bolj pa skušamo gledati naprej. Je oboje: obeležimo prehojeno pot, obenem pa snujemo nadaljnjih …

… petdeset?
Petdeset ne, deset ali pet pa gotovo. Snujemo vizijo, cilje, kaj hočemo narediti, kaj morda spremeniti. Vse skupaj je naporno, saj so vendar abrahami … So pa to priložnosti z močnim pozitivnim nabojem.

Nekaj podatkov: koliko vas je, ki fizično, konkretno delate okrog prizorišča festivala?
Po mojem nas je okrog 70. Nismo vsi vedno tam v istem trenutku, a približno toliko nas je – od otrok do najstarejših -, ki smo zraven pri pripravi. V organizacijskem odboru nas je šestnajst: vsak ima svoje ideje in želje. Pomembno je, da tako skupino upravljamo tako, da skupaj dosežemo isti cilj. Ta seveda je čim bolje izpeljan števerjanski festival.

Prej si omenila količino in kakovost. Imam občutek, da vam uspeva ohranjati oboje, kar ni samo po sebi umevno …
V kakovosti se prenavljamo, saj nam veliko pomeni, da smo v koraku s časi, ki jih je kdaj pa kdaj potrebno tudi prehitevati. Pomembno je, da ne postanemo dolgočasni, monotoni. Pomembno je, da je lepo priti v društvo, da delamo vedno kaj novega, zanimivega. V količini pa se pogosto preutrujamo, zaradi česar iščem načine, da bi ta vidik delovanja reorganizirali. Saj v društvu je veliko sposobnih oseb. Na splošno pa se mnogi bojijo odgovornosti, a odgovornost ni noben bavbav, če imaš možnosti in zmogljivosti, da jo izpelješ. In če ti odgovornost kdo zaupa, pomeni, da si ji lahko kos. Take funkcije so lahko odlična priložnost, da se še česa naučiš. Sama sem se in se še moram naučiti novih prijemov, komuniciranja v skupini, vodenja ekipe, ki je še kar številna.

Za konec?
Lepo vreme bo!

A ja?
Pravijo, da ja. Sicer pa smo se v soboto odpravili na Sv. Goro.

Zares?
Res. Vsako leto, pred festivalom, gre skupina odbornikov in drugih, ki si to želijo, peš na Sv. Goro. Nekajkrat se je zgodilo, da so šli se zahvalit za uspeh in lepo vreme tudi med festivalom. Tudi te vrednote so del našega društva in jih je vredno ohraniti.

Danijel Devetak

Festival Števerjan 2019

49. festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2019 bo potekal od 5. do 7. julija 2019 pod borovci v Števerjanu. V petek in soboto se bo začel ob 20. uri, ko bodo na odru predfinalnih večerov nastopili vsi prijavljeni ansambli. Finalni večer bo v nedeljo, 7. julija, z začetkom ob 17.30; svojo prisotnost na njem je napovedal predsednik vlade RS Marjan Šarec. Komisijo za glasbo letos sestavljajo Slavko Avsenik mlajši, Hanzi Kežar, Marijana Mlinar, Nikolaj Pintar (predstavnik društva), Andrej Plesničar, Igor Podpečan, Jani Rednak in Ilaria Bergnach, ki komisiji predseduje; komisijo za besedilo pa Martina Valentinčič (predstavnica društva), Janez Dolinar in David Bandelj. Letos se je prijavilo 21 ansamblov. V petek bodo nastopili ans. Dolenjskih 5, ans. Folkton, ans. Jelen, ans. Kraški muzikanti, ans. Lunca, ans. Razgled, ans. Rožnik, ans. Valovi, ans. Vrli muzikanti in ans. Zadetek, v soboto pa ans. Jug, ans. Mladi Pomurci, ans. Murni, ans. Naši fantje, ans. Petovia kvintet, ans. Pik, ans. Prisrčniki, ans. Raubarji, ans. Savinjski kvintet, ans. Veseli Savinjčani in ans. Žurerji. Gostje v nedeljo zvečer bodo Prifarski muzikanti, ki proslavljajo 30-letnico nepretrganega delovanja. V primeru slabega vremena bo festival, ki ga bo vodila in povezovala Tjaša Hrobat, potekal pod velikim šotorom. Na trgu pred cerkvijo bo šotor za “ljubitelje števerjanskih piščancev in briške kapljice”.

 

05.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Za slovenski glas

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!