Evropa: sever, severozahod

Nov potopisni roman Jakoba J. Kende

Po Apalaški poti in Transverzali je pred kratkim izšel tretji potopisni roman Jakoba J. Kende Evropa: sever, severozahod. V njem nas avtor, prvi Slovenec, ki je leta 2017 prehodil več kot 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot v ZDA, in človek, ki je dokončal izvorno idejo o slovenski transverzali in jo leta 2019 z manjkajočim delom povezal v dobrih 1200 kilometrov dolgo krožno pot, najprej popelje po delu Norveške, potem pa v njemu lastnem stilu, torej peš, korak za korakom odkriva še škotsko višavje oziroma dve tam najzahtevnejši pešpoti: Pot po Skyu (Skye Trail) in Pot k rtu Wrath (Cape Wrath Trail).

Pri tem pa ni sam. Na Norveško pride v družbi najožjih družinskih članov, da si skupaj ogledajo nekatere zanimivosti in začutijo utrip življenja v tej skandinavski deželi fjordov in gora. Od tam pa skupaj z domačinom, pohodniškim prijateljem, ki je prehodil po njegovem načrtu podaljšano in v krog oziroma nekakšno pentljo sklenjeno Transverzalo, ki povezuje ves slovenski planinski svet, na Škotsko, kjer se jima pridruži še ena pohodnica, domačinka, ki je tudi prehodila več slovenskega planinskega sveta kot povprečen slovenski planinec. In okrog te osnovne trojke se vrti celotna zgodba, v katero vstopajo in iz nje izstopajo še drugi liki.

Jakob J. Kenda je doktor literarnih ved. Njegov jezik je izbran, bogat, zato je njegove potopisne romane užitek brati, pa tudi če vam hoja ni najbolj priljubljen način premikanja iz kraja v kraj. V slovenskem prostoru se je najprej uveljavil kot prevajalec, predvsem po zaslugi prevodov Harryja Potterja, kot pisec pa z že omenjenim potopisnim romanom Apalaška pot, ki je izšel leta 2018 in bil večkrat nagrajen. Dodatno se je potrdil z drugim potopisnim romanom Transverzala (2020), ki mu je sledil še Vodnik po Transverzali. Tega je napisal skupaj s sinom, ki je, tako kot tudi hčerka, očeta spremljal med trasiranjem Transverzale.

Evropa: sever, severozahod je več kot le obogaten opis prehojene poti, saj Kenda v najnovejši knjigi zmeša in preplete spomine, izkušnje, vtise in podatke z že omenjenih dveh daljinskih poti, ki sta ga zaznamovali, zanimive ljudi, s katerimi hodi oziroma jih srečuje in spoznava ob poti, zgodovinske, geografske, sociološke in druge značilnosti in zanimivosti območja, čez katero hodijo, in še marsikaj. Med pisanjem ga na trenutke zanese in odnese, tudi v fantazijski svet, da bralec, ki mu sledi, pozabi, da ima v rokah potopisni roman, a ni to prav nič moteče. Prav nasprotno, užitek je slediti zgodbi, ki jo počasi gradi in sestavlja, da vse bolj vleče vase. In bi si bralec želel še več takih opisov, še kakšno zanimivo osebo, podrobnost, zaplet, strani do konca knjige (od skupno 292) pa je vse manj.

Vsekakor mojstrsko napisana knjiga, ki ne bo njegova zadnja, saj lahko pozorno oko, še preden se pripoved začne, opazi napis pod naslovom na uvodni strani, ki se glasi: “Evropski cikel, 1. del”. Tako da si lahko nadejamo vsaj še nekaj delov. Kenda je namreč še pred Apalaško potjo in Transverzalo, v vmesnem času med obema in tudi kasneje, prehodil še marsikaj. In kot piše na zavihku knjige: “Evropski cikel potopisnih romanov se posveča celini, za katero je ob mnogih sorodnostih temeljna tolikšna raznolikost, da je ne bi mogel zaobjeti en sam roman ali ena pot. Vsak roman tako predstavlja posamezno območje Evrope, in sicer prek najbolj slovečih in zanj reprezentativnih poti. Pričujoči prvi potopis se sprehodi po predelih, ki izrazito odsevata navedeni temelj Evrope, saj sta si kljub mnogim podobnostim v tolikih pogledih skrajno nasprotna: po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju.”